Pravična kazen?

OddajAna Kos, dne 2016-06-24 ob 10:58:46

Ko zvemo za rop, umor in še drugo nasilje, gotovo vsi občutimo žalost, jezo, zgroženost ...

Potem pa ponavadi sodišča meljejo in zmeljejo pravično kazen. Kazen, ki se nam zdi poštena, pravična ali pa tudi ne.

Sama sem se o kazni že velikokrat spraševala, kakšna naj bo, da bo res pravična (da zadosti narejeni grdobiji ali celo zločinu) in koristna (da storilca poduči, ga nauči nečesa dobrega za naprej - za življenje).

Zgrožena sem bila ob tem konkretnem primeru iz zadnjih časov, ob zapisih o dogajanju na sodišču v zvezi z ubitim učiteljem, ampak potem, ko sem brala vse po vrsti, sem čutila človeškost v odločanju sodišča. Človeškost, ki govori o tem, da morda celo sodišču kljub vsemu ni vseeno za storilca. Ja, za storilca.

Če nekdo zaradi zločina umre, če ljudje na tak način izgubijo svojega dragega človeka, če zaradi zločina izgubljajo občutek varnosti sokrajani, ima vse to hude posledice. In vendar storilca ubiti ali zapreti za vse življenje ali za zelo dolgo dobo morda le ni najbolj primerna kazen.

Pa ko praviloma je storjeno dejanje samo na sebi huda kazen za storilca!! Če je človek!! Če je človek, ki si pusti čutiti.

Žal - kot kaže - kakšen človek otrdi ... morda se je to zgodilo že zdavnaj pred zločinom ... in gleda absolutno le na lastno (pogosto bolj ali manj materialno) korist ali pa le svojo oblastnost, prav nič pa ne vidi drugih ljudi, njihove pravice, njihove svobode, njihovih čutenj ...

No, seveda je potrebno upoštevati veliko stvari, osvetliti okoliščine. Če je le nekaj možnosti, da bo storilec spet naredil kaj "grdega", ponovil zločin, potem ne bi smeli tvegati in mu dati mile kazni ali ga pustiti brez nje.

V primeru, ki je povod temu mojemu razmišljanju, dobita dva storilca kot kazen družbenokoristno delo. Tudi zato, da družini ne živita "na sociali". Kako je vse povezano. V resnici je zgrešeno to, da recimo zapornik - za kazen! - živi na račun države ... Zgrešeno je to, da družina zapornika živi na račun drugih, ker zapornik ne dela. No, vsekakor je res potrebno, da vsak človek, ki je zmožen, dela!! Vsekakor tudi zapornik.

Družbenokoristno delo je sicer nekaj zelo dobrega. Gotovo!

Poznam fanta, ki je dobil tudi tako kazen - zaradi poskusa kraje v trgovini. Bil je sicer mnenja, da se "ljudem" ne sme krasti, medtem ko so "firme" bogate. No, vsekakor je potreboval "šolo", da je spoznal, kaj in kako je prav.

No, naj se še enkrat vrnem h kazni.

Marsikdo ima hude vzgibe, kaj vse je potrebno narediti nasilnežu, sploh, če je povzročil smrt.

In vendar ...

Zob za zob in glavo za glavo? Bomo vrnili nasilje z nasiljem?

Meni se zdi, da so nujne neke stvarne kazni ...

Blizu mi je tudi to, da je dobro dati človeku še kakšno priložnost ... Vendar ne priložnosti za priložnostjo ...

Smrtna kazen? Ne!

profileimage
Všeč mi je
1
Komentarji
50
Ana Kos
0
Jul 12, 2016
Sponko, skušam živeti tako, da bi naredila kaj dobrega na svetu - in čim manj škode. Ampak!!

P.S.: Seveda je pasulj lahko vegi :) Jaz itak takega kuham ... pa kakšen reče, da to itak ni pasulj :P
#50
Ana Kos
0
Jul 12, 2016
Leon, gosenic ne uničujem zaradi užitka dobre hrane :D ... pač pa zaradi pušpanov, ki jim tokrat dam prednost pred požrešnimi gosenicami. :)
Sicer pa ... kako se spominjam nekega dogodka iz otroštva. Bila sem zvečer v svoji sobi in noter je priletela neka vešča. Ujela sem jo in jo nesla ven. Ampak potem me je žrlo, da sem jo, revico, vrgla v mrzlo temno noč. Uboga žvalca. - Tedaj še zagotovo nisem slišala za veganstvo, niti za to ne, da kdo ne je mesa, razen če ga ne mara.

Vse dobro :)
#49
Sponko
0
Jul 11, 2016
Malo sem se ustavil pri razmišljanju o kaznovanju zločincev, prekrškarjih, Leon pa itak ve, da voda ni izgubljena in stalno kroži (v četrtek se bo vračala;)

Na nek način se mora posameznikom preprečiti, da se neljuba dejanja ne ponavljajo, ampak do sedaj so se vedno, pogostnost pa je pogojevana z različnimi vplivi in dejavniki, tudi bolezenskega značaja.

Nič ni tako enostavno, kot je pasulj.(vegi)
#48
Leon Kralj
0
Jul 11, 2016
Ana, hvala enako, tudi jaz cenim tvojo pripravljenost razmišljati o tej nadvse pomembni tematiki. Navsezadnje gre za največje še odprto vprašanje družbene pravičnosti in za nič manj kot prihodnost človeštva (živinoreja je daleč največji povzročitelj uničevanja okolja: gromozansko trošenje vse bolj dragocenih zalog pitne vode in ostalih naravnih virov, erozija prsti, emisije toplogrednih plinov, izumiranje oceanov, itd., itd.).

Praviš, da dobiš odpor, če ti nekdo nekaj dokazuje.
Moja moralna dolžnost je govoriti po resnici. Kaj boš nato naredila z njo, pa je povsem tvoja izbira. Vsak od nas mora razmisliti sam pri sebi. Mislim, da sem ti v zadnjih nekaj tednih/mesecih priskrbel vse potrebne informacije. Kot si lahko videla, te sploh ne prepričujem v "moj prav", temveč ti le kažem, da te TVOJE obstoječe vrednote že tako ali tako vodijo k veganstvu. To je lepo razvidno tudi iz tvojega zadnjega komentarja: vsakdo, ki si prizadeva za dobrobit miši, gosenic in škorpijonov, je več kot očitno že razčistil s tem, da živali niso le brezčutni predmeti in da vsakršno škodovanje živalim zahteva resen moralni razmislek o tehtanju "konflikta interesov" (ali tvoj užitek ob pogledu na pušpan ali življenje gosenice – mimogrede, kar se mene tiče, dileme ni: življenje čutečega bitja ima VEDNO prednost pred zadovoljevanjem užitka njegovega "rablja"). Vedi, da ni nobene razlike med mišmi, ki si jih nosila v gozd, tvojim psom oz. mačko, ki ju imaš rada ali kravo in kokošjo, čigar otroke si poslala v smrt zavoljo tega, ker se ti je "zaluštalo" sira ali jajca. Vse želijo živeti, nobena ne želi umreti. Življenje je ljubo vsem. Ravno tako, kot nimamo nobenega tehtnega razloga za uboj tistega, ki ga imamo radi (pes), ga nimamo niti za tistega, ki ga ne vidimo in čigar uboj naročimo na daljavo (teliček).

Praviš torej, da "se počutiš zmedeno ob vsem tem" (gosenice, ipd.).
Verjamem. Vsakdo, ki ni vegan, je zmeden glede osnov morale. Samo pomisli: Kaj bi si mislila o nekom, ki je lastnik spolne sužnje, a javno izrazi zaskrbljenost nad neenakopravnostjo žensk? Najbrž bi si mislila, da je ta človek globoko moralno zmeden in dvoličen, kajne? Toda čisto vsak, ki ni vegan, je pravzaprav v identični situaciji: medtem, ko se okorišča z živalskim suženjstvom, izraža zaskrbljenost nad "krutim/suženjskim" ravnanjem z nekimi drugimi živalmi, ki se v resnici v ničemer ne razlikujejo od prvih. Medtem, ko naroča nepotrebno trpljenje krav, kokoši in pujskov, izraža zaskrbljenost nad nepotrebnim trpljenjem psov in mačk, ki jih mučijo nekateri "neuravnovešeni" posamezniki. In povrhu vsega samega sebe dojema kot "uravnovešenega". Tale blog zelo dobro razdela to vprašanje:
https://leonkralj.blogspot.si/2016/06/uvedba-seznama-muciteljev-zivali-ali.html

Ana, če boš v prihodnje imela še kakšno vprašanje ali dilemo glede veganstva oz. tega, o čemer smo se pogovarjali, sem ti vedno na voljo za pomoč. Dosegljiv sem tudi na: abolicionizem@gmail.com

Lp, Leon
#47
Ana Kos
0
Jul 11, 2016
Leon, te razumem in cenim tvojo gorečnost in - čeprav sem sama dokaj vodljiva - vendar dobim odpor, kadar mi kdo dokazuje in dokazuje ... Jaz sama se bom odločila ...
Povem ti pa, da se v resnici čutim zmedeno ob vsem tem - tudi zaradi gosenic, ki uničujejo moj pušpan ... grme obrezujem in ne vidim boljše možnosti, kot da poškodovane veje z zapredki - skurim ... (Miši sem nosila v gozd, škorpijone malo dlje od hiše, goža sem samo spodila z balkona ... ampak pri nekaterih živalih res ne vem, kaj bi naredila, pušpana jim pač ne bi prepustila ...
#46
Leon Kralj
0
Jul 10, 2016
Ana, napisala si: »Leon, moja mera je polna, enostavno se ne morem več o tem pogovarjati ...«

Vidim.
Slej ko prej pridemo vsi do zaključka, da ne moremo upravičiti okoriščanja na račun nedolžnih.
Če je komu resnično polna mera, je to 70 milijardam živali, ki jih človek vsako leto načrtno spravi na svet le zato, da jih izkoristi, trguje z njimi kot s predmetno lastnino ter naposled ubije in poje. One bi se še kako rade "pogovorile" o tem kar jim počnemo, pa nimajo glasu.
Upam, da tvoj odstop od pogovarjanja pomeni, da boš zdaj temeljito razmislila o vsem skupaj ... in postala veganka.

http://www.howdoigovegan.com/resources-2/frequently-asked-questions/

Frequently Asked Questions - HowDoIGoVegan.com

To filter, simply click one of the categories below.
#45
Leon Kralj
0
Jul 08, 2016
Še to:

Sponko, napisal si: "[Žival] o samem zakolu, ubijanju, nima sposobnosti filozofiranja in razglabljanja o morali, to je v domeni človeka."

Ne vem ali si že bral tole mojo objavo: https://leonkralj.blogspot.si/2016/05/moralna-vecvrednost-ljudi-ali-kako-je.html

Copy/paste:

MORALNA "VEČVREDNOST" LJUDI ALI KAKO JE PES REŠIL ŽIVLJENJE SVOJEMU PRIJATELJU

Ljudje ponavadi skušajo opravičevati svoje zatiranje in izkoriščanje živali z izpostavljanjem domnevnih empirično dokazanih razlik med ljudmi in živalmi. Ena izmed številnih razlik na katere se sklicujejo je ta, da so živali, za razliko od ljudi, nesposobne moralnega razmišljanja, presojanja in ravnanja. Tovrstni pomislek pravi, da so lahko člani moralne skupnosti samo tisti, ki razpoznajo moralnost določenih situacij ter se ravnajo v skladu z moralnimi načeli, ki veljajo v odnosu do drugih - in glede na to, da živali tega domnevno niso sposobne, smo upravičeni do tega, da jih obravnavamo kot predmete brez moralne vrednosti (da jih jemo, se oblačimo v njihove kože in izkoriščamo na vse mogoče načine).

Ta argument je problematičen iz najmanj dveh razlogov.

Prvič, težava je že v samem logičnem sklepanju. Predpostavljajmo, da imamo dva človeka – enega, ki je normalno razvit in drugega z motnjami v duševnem razvoju, ki je nezmožen razpoznavanja svojih moralnih dolžnosti v odnosu do drugih ljudi. Se ta dva človeka med seboj razlikujeta? Nedvomno. Je katera izmed razlik med njima pomembna za to, kako ju obravnavamo? Da, seveda. Če ima nekdo motnje v duševnem razvoju, zaradi česar je nezmožen razpoznavanja svojih dolžnosti, potem si morda ne bi želeli, da se mu npr. zaupa odgovornost sklepanja pravnih pogodb. Toda ali je ta razlika pomembna pri tem, da uporabimo takšnega človeka brez njegove privolitve v bolečih biomedicinskih poskusih, ga prisilimo v darovanje organov ali ga na kakršenkoli drug način izrabimo izključno kot sredstvo za dosego našega cilja? Večina med nami bi bila zgrožena ob predlogu, da lahko uporabimo ljudi z motnjami v duševnem razvoju kot "poskusne zajčke" ali da jih prisilimo v darovanje organov ali da jih imamo za sužnje. Vsi razpoznavamo, da je njihova duševna nezmožnost nepomembna pri tem, ko govorimo o moralni upravičenosti izkoriščanja teh ljudi kot vira za "normalne" ljudi.

Drugič, gre tudi za ignoriranje empiričnih dejstev. Smo mar res samo ljudje sposobni moralnega odziva in ravnanja? Obstaja neskončno število zabeleženih primerov različnih živalskih vrst, ko so le-te tvegale svojo lastno fizično varnost z namenom pomoči drugim; kar pomeni, da so ravnale na način, ki ga ljudje smatramo za moralnega. Psi, ki tečejo v goreče hiše zato, da bi rešili ljudi; rakuni, ki tvegajo svojo lastno varnost, da pomagajo drugim rakunom, ki so slepi; primati, zaprti v živalskih vrtovih, ki zaščitijo ljudi, ki padejo v njihovo ogrado, itd., itd.

Na enega takšnih primerov so me opozorili tudi moji študenti pri predmetu Človekove pravice/pravice živali, ki ga skupaj s prof. Anno Charlton poučujeva na Univerzi Rutgers: pes, ki je tvegal svoje življenje, zato da bi pomagal drugemu psu, ki ga je zbil avto (kliknite za ogled videa: https://www.youtube.com/watch?v=ofpYRITtLSg ). Ne trdim, da je pes sprva posedal naokrog in premišljeval o svojih moralnih dolžnostih preden se je odzval na enak način, kot bi to storil človek. Pa kaj zato! Pes je ravnal nesebično. Tega pasjega vedenja ni mogoče odpraviti z razlago, češ da je šlo za nekakšen "instinkt" ali koristoljubno potezo. Pes se je povsem jasno in namerno odločil storiti nekaj, kar je predstavljalo resno tveganje za njegovo lastno življenje.

In ljudje, ki naj bi bili "nekaj posebnega" oz. domnevno "večvredni" od psa, ker naj bi bili za razliko od njega moralna bitja, se niso zmenili niti toliko, da bi ustavili ali vsaj upočasnili hitrost vožnje svojih avtomobilov.

******
Če še niste vegan, prosim postanite vegan. Veganstvo pomeni nenasilje. V prvi vrsti gre za nenasilje do drugih čutečih bitij, a tudi za nenasilje do Zemlje in do samega sebe.

Gary L. Francione
Board of Governors Distinguished Professor of Law, Rutgers University

Prevod: Leon Kralj

Vir: http://www.abolitionistapproach.com/moral-behavior-and-moral-significance/

Naslov izvirnika: Moral Behavior and Moral Significance
#44
Leon Kralj
0
Jul 08, 2016
Sponko in Ana

Glede na to, da se oba strinjata s tem, da ni prav zadajati trpljenja in smrti živalim po nepotrebnem, je vsakršno razglabljanje o "prijaznih" načinih vzreje in klanja povsem odveč, saj zgreši bistvo. Namreč, NIKOMUR ni potrebno jesti živil živalskega izvora, da bi živel zdravo in polno življenje, iz česar logično sledi, da je VSAKRŠNO (tudi "minimalno") trpljenje in SLEHERNA smrt, ki jo zadajamo živalim, nepotrebna.

Če torej verjamemo v osnovno načelo o neupravičenosti trpinčenja in ubijanja po nepotrebnem, a hkrati nadaljujemo s poskusi opravičevanja le-tega ("kaj pa če uporabimo to pištolo, tisti nož, drugo napravo, tretji sistem klanja", ipd.), smo v navzkrižju z lastnimi moralnimi vrednotami. Tega žalostnega dejstva nikakor ni mogoče olepšati ali zanikati.

(Sponko, mimogrede ... analogija, ki jo dajem ob našem dojemanju vzgibov in ukrepov ob kršenju temeljnih človekovih pravic v primerjavi s kršenjem temeljnih pravic živali, je zelo na mestu. Ko gre za ljudi, zavzemamo ničelno toleranco do nepotrebnega nasilja nad nedolžnimi ljudmi, toda ko gre za živali skušamo nepotrebno nasilje nad nedolžnimi živalmi upravičevati, ter ga celo regulirati in prikazovati kot "normalnega".)

Ideja, da smo lahko "humani" do bitij, ki jih spravimo na svet izključno zato, da jih bomo izkoristili, ubili in pojedli, je brez dvoma ena najbolj sprevrženih idej v zgodovini človeškega uma.

Samo pomisli: recimo, da bi se zvečer, ko zaspiš, nekdo pritihotapil v tvojo spalnico in te med spanjem ustrelil. Če bi to storil na "pravilen" način, se sploh ne bi zavedal kaj te je doletelo in ne bi nič čutil - bil bi samo v trenutku mrtev. Ali bi bilo slabše zate, če bi te ta človek, preden bi te ubil, še mučil? Zagotovo. Toda tudi smrt brez predhodnega mučenja bi še vedno pomenila, da ti je storilec škodoval, kajne? Vzel ti je življenje in ti onemogočil tvojo težnjo po nadaljevanju življenja. In ta tvoja težnja se razlikuje od težnje, da ne bi trpel. Ne želiš trpeti. Vendar ne želiš niti umreti.

In enako je z živalmi. Veliko ljudi misli (in tudi iz tvojega pisanja, Sponko, je to moč razbrati), da živali sicer nočejo trpeti, vendar da živalim tudi ni mar če umrejo. Češ, da živali zanima samo to, da umrejo neboleče. Problem za žival naj bi bilo torej trpljenje, ne smrt. Takšno razmišljanje je navzoče že približno 200 let, vse odkar so v začetku 19.stoletja vzniknile prve pobude za "zaščito" živali (angleški filozof Jeremy Bentham). Skratka, ta nerazumna ideja predpostavlja, da živali nimajo nikakršne težnje ali želje po nadaljevanju življenja. Se pravi, da nimajo nikakršne težnje ali želje, da bi ostale žive. Sploh ni čudno, da se še dandanes oklepamo 200 let trajajoče in zastarele ideje, saj nam le-ta omogoča, da se počutimo bolje ob ubijanju živali za hrano. Naravnost absurdno je reči, da smrt ne škodi kateremukoli čutečemu bitju. Občutki živih bitij se niso razvili, da bi bili sami sebi namen, pač pa bitja po njihovi zaslugi prepoznavajo nevarne situacije, ki ogrožajo njihovo preživetje. Glavni smoter občutkov je nadaljevanje življenja. Zato imamo vsa čuteča bitja (človeška in ne-človeška) željo ostati živa, željo po – živeti.

Če rečemo, da smrt (četudi neboleča in "humana") ne prizadene živali, je to podobno, kot bi rekli, da bitje z očmi nima interesa, da bi še naprej videlo, zato mu z oslepitvijo ne škodujemo. Mislim, da ni potrebno utemeljevati kako zelo sprevrženo je takšno razmišljanje. Sicer pa, kot sem zapisal že velikokrat: ker človek sploh ne rabi jesti hrane živalskega izvora za svoje zdravje, je potemtakem nepotrebno vsakršno trpljenje. V trenutku, ko začnemo govoriti o izogibanju povzročanja "nepotrebnega" trpljenja v okviru dejavnosti, ki je sama nepotrebna, govorimo nesmisle in smo zgrešili bistvo.


#43
Sponko
0
Jul 08, 2016
*Ana, glede groze človeka pred ubojem, umorom, usmrtitvijo, ne more biti enotnega odgovora, saj smo si po značaju, življenjskih izkušnjah tako različni, da je reakcija vsakokrat drugačna.
Nemoč je po moje občutku, zelo močno prisotna pri večini.
#42
Sponko
0
Jul 08, 2016
*Ana.
Prav gotovo čutijo in slutijo, saj na primer tudi tvoj kuža občuti tvoje razpoloženje in se mu prilagodi. :-)

Ne verjamem pa, da kravica zmore ugotoviti: danes me peljejo v Kranj kjer bom v podobi klobase in zrezka, živela naprej.
Čuti spremembo vsakdanje rutine in posledično, ogroženost.
(moje mnenje, na kratko)

(Z Leonom se v bistvu strinjam, ampak glede moralnosti, bom pa še dozoreval :-()



Eno obširno diplomsko delo, prikazuje odnos človeka do živali, skozi čas do danes. (in končujem tukaj, saj ni na tvojo temo)

dk.fdv.uni-lj.si/diplomska/pdfs/peloz-tanja.pdf
#41
Ana Kos
0
Jul 08, 2016
Sponko,
kar dostikrat sme razmišljala o tem, če je mogoče koga ubiti, ne da tisti prej doživi, doživlja grozo.
Dejstvo je, da zagotovo mnoge živali mnogo čutijo ... mnogo slutijo.
Zakaj bi se sicer nekatere živali umikale z nevarnega območja npr. pred potresom? Ker vedo (ali pa čutijo).

Pred operacijo biti, pred anestezijo ... .... je razlika ... pred operacijo je tako, da ni nujno, da jo preživimo ... ampak uboja pa naj noben ne bi preživel ...
Iti nekam, od koder ni povratka (smrt) ali iti na operacijo je razlika ...

Moj mali sin je poslušal sestro, ki je bila čisto zmešana od narkoze in potem, ko je njega čakala operacija, se je bal zaspati!!! Ugotovila sem, da ga ej strah "zaspati", pa sem rekla anestezistu, naj naredijo tako, da ne bo zaspal ... samo masko naj mu dajo, eno čudno ... in zdravnik je razumel namig ... in mali sin je uspešno preživel operacijo.

Pred kratkim sem gledala nek film ... o človeku, ki se je odločil za evtanazijo ... imel je že cevke v telesu, tekla je že ... infuzija, zdravilo ali akj ... in tedaj si ej izpulil iz roke in zbežal od tam ...

Živalim zagotovo ni vseeno ....
#40
Sponko
0
Jul 08, 2016
*Ana.
Sam se nagibam k temu, da se žival ne počuti varno v novem okolju, stran od črede, zato ravna nagonsko in se želi vrniti med svoje. O samem zakolu, ubijanju, nima sposobnosti filozofiranja in razglabljanja o morali, to je v domeni človeka.
Tudi mene stisne ob pogledu na pričakovan dogodek, posebno ko gre za mlade živali na začetku življenja.

Ob tem se spomnim na vse tiste talce pred strelskim vodom, ko mirno čakajo, upajoč, morda se ne bo zgodilo. Ampak se zgodi.

Ali bolnik pred zahtevno operacijo. Zaupa pred popolno anestezijo, da se bo dobro končalo, se prepusti...
#39
Ana Kos
0
Jul 07, 2016
Jaz verjamem, Sponko, da žival čuti grozo in strah in da je vse to potem v njej ... v mesu ... v hrani torej.
V srednji šoli so nas peljali v klavnico na ekskurzijo ... :( Spominjam se bika malo pred ubitjem, trgal se je z vrvi. Pri samem uboju nismo bili zraven.

Sicer pa, Leon, glede posiljevanja krav - jaz sem kot deklica večkrat doma sprejela veterinarja in ga pospremila v hlev.
Osemenjevalca smo klicali, ko so starši prepoznali, da se krava "poje". In krava je VEDNO mirno stala, ko je osemenjevalec počel osemenitev. Nikoli nisem imela občutka, da bi bila krava posiljena!!!
Videla sem tudi, ko so na kravo spustili bika, ja, tedaj se mi je pa krava smilila!
Morda je bil to le otroški pogled ...
#38
Sponko
0
Jul 07, 2016
*Leon
Kanibalske navade v teh krajih mi niso poznane niti obred posiljevanja živali pred zakolom.
Primerjave (s človekom) so neokusne, mestoma celo zabavne iz stališča črnega humorja.

Žival pred zakolom ne razmišlja o morali klavca in jedca in se svobodno prepusti toku dogodkov. Nima pojma o namenu človeka, razen, da se spreminja okolje ko je v transportu. Omama je hipna, če ni nasilno vodena je le pod manjšim stresom.

(Malo še razmišljam, koliko pojedenih žensk je procesiranih na naših sodiščih.)
#37
Leon Kralj
0
Jul 07, 2016
Sponko,

tvoj argument je zgrešen na več ravneh in v številnih ozirih. Izpostavil bom le najočitnejšega:

Bodoča nedolžna človeška žrtev ravno tako "ne pozna" pojmov kot so zloraba, izkoriščanje in smrt, saj ne ve kaj jo čaka. Na primer: nekdo se nameni, da bo zlorabil in umoril žensko in se odloči, da bo najprej pridobil njeno zaupanje. Povabi jo na nekaj romantičnih zmenkov, ji dvori in poskrbi za njeno karseda prijetno počutje. Nato jo nekega dne posili in ubije. Je torej ta umor upravičen, ker žrtev ni vedela, da bo zlorabljena in umorjena? Ali dejstvo, da je bila pred tem "napojena, počohana" ter kazala znake zadovoljstva, odveže njenega morilca moralne odgovornosti? (retorično vprašanje)

Skratka ... kakorkoli že poskušamo, v resnici NIKOLI ne moremo upravičiti zasužnjevanja drugega, njegove zlorabe in uboja. Če vseeno vztrajamo na stališču, da lahko, potem je neizbežno, da izhajamo iz pozicije storilca in poveličujemo njegov status privilegiranega ter istočasno pripisujemo žrtvi manjvrednost njenega življenja.
#36
Ana Kos
0
Jul 07, 2016
Sponko, jaz podobno čutim.

In kaj sem danes jedla, delala? Kuhala sem marmelado, spekla kruh in pehtranovo potico, pa še nekaj za kosilo. In ja, vse je vegansko :) Pehtranovo sem coprala nekako po svoje, saj sem ponavadi vendar uporabila mleko, skuto, včasih pa tudi jajca :)
Danes pa nič.

Ampak ... zločin ... malemu mucku sem dala malo mleka ... in jaz sem pila kravje mleko ... Uf ...
#35
Ana Kos
0
Jul 07, 2016
Leon, moja mera je polna, enostavno se ne morem več o tem pogovarjati ...


#34
Sponko
0
Jul 07, 2016
*Leon
Krava ne pozna pojmov kot so klavnica, smrt, izkoriščanje, zloraba....
Se pa prijetno počuti, ko je sita, napojena, počohana, vsaj taki so njeni zunanji znaki, ki jih pokaže z vedenjem.

Maltretiranje, zanemarjenje ali celo fizično mučenje je pa izven kategorije, prijazne vzreje.

Kaj ve o prehranjevanju človeka, nam pa še ni nobena povedala.
#33
Leon Kralj
0
Jul 07, 2016
Ana, ponovno se oddaljuješ od bistva.

NOBENA krava, čigar mleko ti DANES piješ ali ješ njene mlečne izdelke, ni dočakala odrasle dobe, kaj šele starosti. VSE so poslane v klavnico v trenutku, ko niso več "koristne" in ne zmorejo več proizvajati zahtevane količine mleka. To se največkrat zgodi pri 4-5 letih. Toda, niti to ni bistveno ...

Če želiš, lahko predpostaviva pravljični scenarij, po katerem je sosedova krava, čigar mleko piješ, redno "potrepljana po stegnu" in "pobožana po glavi" ter ji je dopuščeno, da doživi visoko starost ... in dokazal ti bom v čem je moralna spornost tudi takšnega početja. Mimogrede: ali ni zanimivo, da večina ljudi, ko so soočeni z nemoralnostjo uživanja živil živalskega izvora, kar naenkrat trdijo, da nikoli ne kupijo nobenega živalskega izdelka v trgovini, pač pa jedo izključno izdelke od "samo ene srečne sosedove" krave ali od "samo ene par svobodnih sosedovih" kokoši? - temu pravim sprenevedanje in zatiskanje oči, v Sloveniji smo namreč le 20 do 30% samooskrbni z mesom, mlekom, itd., vse ostalo moramo uvoziti iz tujine (med drugim uvažamo tudi iz Južne Amerike). Toda niti to ni bistveno. Glede starosti še tole: nekaj slovenskih krav, ki so jih prostovoljci rešili pred zakolom, so nato dočakale 29, 32 in 35 let, ostale pa še živijo, tudi že stare prek 30 let (ali ni žalostno, da ljudje sploh ne vemo koliko dolgo lahko živijo krave, kokoši, pujski, itd?!).

Skratka, nazaj na pravljični scenarij:
Četudi bi za tvojo kravo lepo skrbeli in bi živela na svežem zraku v nekakšnem "pašnem rajskem vrtu" ter bi ji bilo dovoljeno doživeti visoko starost, bi bilo to še vedno moralno sporno. Zakaj? Med drugim zato, ker bi to pomenilo, da ji je bilo zaradi tvoje težnje po njenem mleku, v vseh teh letih ukradeno in ubito kakih 10 do 20 njenih otrok. Poleg tega, da je ta krava obravnavana izključno kot vir za potešitev človekovih interesov (to je navsezadnje ves smisel njenega obstoja - zato so jo sploh vzredili!), je morala povrhu vsega celo življenje trpeti in žalovati za nešteto svojimi otroki. Krave so sesalci, enako kot mi, zato imajo enako razvit materinski čut kot ljudje (tudi ostale živali ga imajo). Če ga ne bi imele, potem ne bi videli v divjini odraslih živali skrbeti za svoje mladičke. Samo pomisli, kako bi se počutila, če bi te nekdo vsako leto posilil in ti nato po rojstvu odvzel in ubil otroka. Vsako leto znova in znova, do konca tvojega življenja! In potem bi se našel nekdo, ki bi, podobno kot ti za sosedovo kravo, rekel zate: »Saj je samo sosedova ženska, še ime ji je dal – Ana, ter se redno pogovarja z njo, jo boža po glavi, daje za jesti in piti in je prisegel, da je ne bo ubil pred 50. rojstnim dnem.« Taisti zagovornik Aninega zasužnjevanja torej ne bi imel nikakršnih pomislekov glede dejstva, da je Ana na svetu samo zato, da je potrošno blago in ji ni priznan njen interes po njenem življenju, ampak je obravnavana izključno kot lastnina soseda, ter da jo enkrat na leto proti njeni volji spolno napade ter ko rodi, ji odvzame in ubije njenega otroka, zato, da lahko on izsesava in prodaja njeno mleko.

Zato ponovno: ne razumem zakaj ti moram kot moški pojasnjevati čemu ni prav prilaščati si ženske reproduktivne procese in se okoriščati na račun šibkejšega oz. depriviligiranega spola/rase/vrste/itd.

Kot lahko torej vidiš, v nobenem primeru ni mogoče upravičiti izkoriščanja živali, niti na osnovi tega, da ji omogočimo "prijazen" tretma in "dolgo" življenje. Daljše kot je življenje rejne živali, dlje časa trpi. To je vsa razlika. Nikakor ni možno zagotavljati mesa, mleka, mlečnih izdelkov in jajc brez znatne količine trpljenja in smrti. Pravljični scenarij ne obstaja. Obstaja le obupani poskus človeka, ki skuša upravičiti nekaj česar ni mogoče moralno upravičiti.

Postani veganka. Ne boli. Ravno obratno – osvobajajoče je. Tako zate, kot za živali, za katere trdiš, da jih nimaš za brezčutne predmete.

https://www.youtube.com/watch?v=Sm6_dhqmdyE

Veganism: The Moral Imperative – prof. Gary Francione

Poslušaj pozorno (predvsem od 9.minute naprej)
#32
Ana Kos
0
Jul 06, 2016
Iz otroštva se spominjam naše krave, mislim, da je bila tedaj stara kakšnih 16 let, in bila je čutiti že malo betežna ...
Sicer pa na veganskih straneh na spletu piše, da je povprečna življenjska doba krave 20 do 25 let - in ne 30 do 35, kot praviš ti ...
#31
Pokaži več komentarjev
Ana Kos
Ana Kos
Objavil/a 2016-06-24 10:58:46 (Jun 24, 2016)
Starejša objava Novejša objava
24ur.com - Obtožena v primeru smrti bohinjskega učitelja obljubila, da nikoli več ne bosta storila n

Dva obtožena v primeru ropa in uboja Pavla Zupana v Bohinju leta 2014 bosta morala v dveh letih opraviti 980 ur neplačanega družbenokoristnega dela. "Pet let, odkar živim v Sloveniji, sem pridno delal in skrbel za družino ter nisem imel nikakršnih težav. Ta dogodek mi bo v poduk za celo življenje in nikoli več ne bom naredil niti najmanjšega prekrška," je dejal eden.

Za rop v sostorilstvu dobila družbenokoristno delo :: Prvi interaktivni multimedijski portal, MMC RT

Dva od trojice obtoženih Albancev, ki sta obtožena sostorilstva pri ropu in uboju Pavla Zupana, sta priznala krivdo.

Smrtna kazen? Ne!

KATEGORIJE OBJAVE
ZADNJE OBJAVE
Punčka
Sredi noči
Zakaj je breza bela?
Jezus je vstal - a še ni?
Mrhovinarji na kosovcu
Pod plazom
ZADNJI KOMENTARJI
KATEGORIJE
Biseri
(169)
Zaveza
(89)
Tanka
(89)
Hospic
(21)
Psalm
(17)
Rožce
(13)
Film
(3)
IŠČI PO ARHIVU
julij 2019
PTSČPSN
1234567
891011121314
15161718192021
22232425262728
293031
Zapri predvajalnik
Prikaži seznam predvajanja
Prestavi predvajalnik
Povečaj