Rdeča vrtnica

OddajAna Kos, dne 2016-02-25 ob 14:12:06

Vrtnica rdeča,

sneg in mraz sta okrog nje,

a ona dehti.

Tako nas življenje gnete:

umremo sami sebi.

profileimage
Všeč mi je
0
Komentarji
8
Ana Kos
1
Feb 27, 2016
Romano, hvala za vabilo, včeraj sem že vse prebrala, nisem se pa utegnila kaj več oglasiti :) Pridem torej ;)
#8
Romano Rajkov
0
Feb 26, 2016
Malo prečekiraj in kaj napiši Ana, me zanima, kako ti gledaš na vse skupaj! http://www.publishwall.si/romano.stathis/post/173184/napake-na-katerih-se-nas-narod-kaj-malo-naucil-kaj-se-storiti-da-obstanemo

Napake, na katerih se naš narod, kaj malo naučil, kaj še storiti, da obstanemo...

Kaj nam je za narediti, da ne bi izgubili obstoj Slovenstva, odg. na zapis G. Franca Jazbinška
#7
Ana Kos
1
Feb 26, 2016
Romano, to je lepo, zelo!
To, da se lahko zanesemo na to, da je v vseh nas tudi tisto najlepše!
#6
Romano Rajkov
0
Feb 26, 2016
Ana, znamo biti tudi romantični in duhovno razneženi, kaj ni to lepo?
#5
Ana Kos
0
Feb 26, 2016
Abram,
lep nežen verz!
#4
Ana Kos
0
Feb 26, 2016
Romano,
hvala! :)

Kajne, kako nas včasih rožice navdihujejo in povezujejo! :)

Vrtnica s svojimi trni in nežnostjo spominjajo na zgodbo Malega princa. Na to, kako marsikdaj ne vidimo, ne spoznamo vsega. Kako si včasih napačno kaj razlagamo.
In vrtnica kot darilo ljubljeni osebi! O da ne bi bilo zlorab ljubezni!

P.S.: Morda sem malo zatežena ... Tako razmišljam .... toliko vsega doživljam ...
#3
abram1b2 Cej
2
Feb 25, 2016
Seme božanskega duha, skrivnostna vrtnica srca.
#2
Romano Rajkov
1
Feb 25, 2016
Ti še jaz pošiljam eno mojih pesmi na to božansko cvetlico!

RAJSKI CVET

Še v rastju, ovit je v
zelenih listih, na steblu
s trnjem je nedotakljiv,
v popku varnem se
razvija, ko v jutrih
ves od rose se umiva,
ves svež ugledal sonce,
je življenje svoje.


Ko ga dotakne nežna
roka, list cveta v žametni
mehkobi, z vonjavami
arome svoje, ogreje
ti srce v duši se z vso
mehkobo zlije, to
rajski cvet je vrtnice.


Božanska se ljubezen
v njemu skriva, milina
vseh vonjav, ki širijo
po lepem se telesu, ko
z nežnostjo, milino
tople roke, pripet je bil
na prsi, krasil je lice
in barvo njega ustnice.


Kot da objel bi celi
svet, ponosen bil je
vsak, ki znjim ljubezen
je zaprosil, da ljubil bi,
cvet rajske vrtnice,
mu bil nadih, da
lažje osvojil srce, ko
izpovedal ljubi je ljubezen..... avtor: romano r.
#1
Ana Kos
Ana Kos
Objavil/a 2016-02-25 14:12:06 (Feb 25, 2016)
Starejša objava Novejša objava
KATEGORIJE OBJAVE
ZADNJE OBJAVE
Punčka
Sredi noči
Zakaj je breza bela?
Jezus je vstal - a še ni?
Mrhovinarji na kosovcu
Pod plazom
ZADNJI KOMENTARJI
KATEGORIJE
Biseri
(169)
Zaveza
(89)
Tanka
(89)
Hospic
(21)
Psalm
(17)
Rožce
(13)
Film
(3)
IŠČI PO ARHIVU
julij 2019
PTSČPSN
1234567
891011121314
15161718192021
22232425262728
293031
Zapri predvajalnik
Prikaži seznam predvajanja
Prestavi predvajalnik
Povečaj