Tomi in Maša, psst, pazimo, da ne zbudimo vojne!

OddajAna Kos, dne 2016-01-02 ob 12:39:27

Zelo lepa knjiga za otroke!



Zgodba pripoveduje o zajčku Tomiju, ki je imel prijateljico Mašo. Vsak dan sta se igrala skupaj, enkrat pri Maši, drugič pri njem, enkrat na tej strani potoka, drugič na drugi.

"Ko bova velika, se bova poročila," sta govorila.

Nekega večera je Tomijev očka med prebiranjem časopisa ves prestrašen zašepetal: "Ljudje božji! Vojna bo!"

In drugi dan je bila vojna že tu in očka zajec je moral oditi na vojsko.



Tomi se je želel igrati z Mašo pri potoku, toda mama mu je pokazala ograjo iz bodeče žice, ki je čez noč razdelila potok na dve strani.

"Nihče ne more k nam," je rekla mama. Tomi se je prestrašil: "Tudi Maša ne?"

"Pssst! O Maši niti besedice več! To je zdaj prepovedano!" je pojasnila mama.

"Zakaj?"

"Ker je Maša v vojni na drugi strani."

Tomi je rekel, da bo ukazal vojni, naj izgine z žico vred tja, od kjer je prišla. Mama je samo zmajevala z glavo.


Vojna je bila gromozanska pošast, na nikogar se ni ozirala, nikogar ni ubogala. Povzročala je velikanski trušč in med bruhanjem ognja uničila vse, kar ji je stalo nasproti.

Potem pa je kar naenkrat utihnila. Čez razvaline se je razlila gluha, mrtva tišina.

Vrnil se je utrujen, ranjen in bolan Tomijev očka. "Vojne je konec!" je zašepetal.



Toda Tomi je videl bodečo ograjo in kriknil: "Ni res! Vojna ni mrtva! Sploh je še nisi ubil!"


Očka je vzdihnil: "Vojna nikoli ne umre, kdaj pa kdaj samo zadremlje. In tedaj moramo hoditi po prstih, da je ne zbudimo."

"Sva se z Mašo prehrupno igrala, da se je zbudila?"



"Ne, ne, otroške igre ne morejo zbuditi vojne."

Tomi je odšel tja, kjer sta se včasih igrala z Mašo. Taval je ob ograji ... in naenkrat zaslišal droben znan glas.

Maša je med trni bodeče žice napravila majhno luknjo in prišla na drugo stran potoka!



Vojna nikoli ne umre. Vojna samo zadremlje, rahlo zaspi. Pazimo, da je ne zbudimo.

Kaj če je vojna v vsakem od nas, v vsakem od nas se lahko zbudi ... če ne iščemo dobrega, se mi zdi ...

Če se vojna zbudi, lahko naredi iz prijateljev sovražnike, odvisno od tega, s katere strani potoka si doma.

Vojna je strašna pošast, ki se ne ozira na ljudi.

Pazimo, da je ne zbudimo.



Podatki o knjigi:

Elzbieta: Tomi in Maša,
prevedel Ivan Minatti,
priredila Lojzka Špacapan,
založba EPTA 1996



profileimage
Všeč mi je
0
Komentarji
2
Ana Kos
0
Jan 03, 2016
Pianissimo pride do izraza, kadar smo skupaj in nas raznaša od vsega - res je pa, da je kakšen človek zelo forte tudi, kadar je sam ...

Pogovarjati se na dober način je gotovo ideal - skušajmo ga doseči!
#2
VinKos
1
Jan 02, 2016
Kapitalno sporočilo!
Kadar smo jezni, trenirajmo pianissimo,
v nas in okoli nas so pošasti, ki jih lahko zbudimo!

Ampak pogovorimo se pa le! Teža, pritisk
neizgovorjenega te sicer stre! Vojne se
začno, če nam pogovor ne uspe . . .
#1
Ana Kos
Ana Kos
Objavil/a 2016-01-02 12:39:27 (Jan 02, 2016)
Starejša objava Novejša objava
KATEGORIJE OBJAVE
ZADNJE OBJAVE
Punčka
Sredi noči
Zakaj je breza bela?
Jezus je vstal - a še ni?
Mrhovinarji na kosovcu
Pod plazom
ZADNJI KOMENTARJI
KATEGORIJE
Biseri
(169)
Zaveza
(89)
Tanka
(89)
Hospic
(21)
Psalm
(17)
Rožce
(13)
Film
(3)
IŠČI PO ARHIVU
november 2019
PTSČPSN
123
45678910
11121314151617
18192021222324
252627282930
Zapri predvajalnik
Prikaži seznam predvajanja
Prestavi predvajalnik
Povečaj