Danes je dan spominjanja na žrtve holokavsta

OddajAna Kos, dne 2015-01-27 ob 10:20:50

27. januar je mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta.

27. januar 2015 je sicer tudi datum osvoboditve zloglasnega nacističnega koncentracijskega taborišča Auschwitz. 

Torej je prav danes 70 let od tedaj.

(Fotografijo sem naredila v muzeju blizu Birkenaua, prikazuje sliko Mariana Kolodzieja, preživelega taboriščnika.)

Gledala sem pretresljivo dokumentarno oddajo Spustila se bo noč. Na spletu zaenkrat nisem našla nobenega delčka tega filma. 

V oddaji so posnetki vojakov snemalcev, ki so bili leta 1945 med osvoboditelji taborišč smrti, intervjuji z bivšimi vojaki, z Leonardom Berneyem, enim prvih Britancev, ki so stopili v Bergen-Belsen ter z Anito Lasker-Wallfisch, ki je preživela Auschwitz. To je zgodba o zgodovinskih grozotah, pa tudi o cenzuri. Leta 1945 filma niso končali zaradi povojne diplomacije.

Najdejo se ljudje, ki trdijo, da holokavsta sploh ni bilo ...

Najdejo se ljudje, ki bi zgodovino skrili, še raje zbrisali ...

Ampak zbrisati resnice ne bi smeli ... to je tako, kot bi izpodkopavali lastne temelje in jih ne utrdili z dobrimi materiali.

Med najlepšimi darili zadnjih let meni je bil obisk Auschwitza in Birkenaua, podružnice Auschwitza, pretresljivo žalostno in lepo hkrati. Človek, ki se ga nekaj globoko dotakne, ne sme biti (več) površinski človek.

Še kako zares je bil Auschwitz. Zame je bila pretresljiva noč v bližnji okolici taborišča, kjer smo v samostanu prespali ... Zvečer pred tem smo pa bili še v muzeju pod cerkvijo, v muzeju, polnem slik preživelega taboriščnika Mariana Kolodzieja ...

Vrtnica na pogradu ...
Tako me je presunil pogled nanjo.

... in vrtnica med tiri v taborišču Birkenau.

Naj bo v spomin na žrtve holokavsta ... žrtvam vseh vrst holokavsta po vsem svetu ...

auschwitz documentary - YouTube

Share your videos with friends, family, and the world

profileimage
Všeč mi je
1
Komentarji
10
Ana Kos
0
Jan 29, 2015
Ljuba ... naj počivajo v miru .... Res.

Zdi se mi, da imamo ljudje vključenih polno obrambnih mehanizmov, da preživimo; včasih preveč - pa ne pustimo, da se nas dotaknejo hude stvari ...
#10
Ana Kos
0
Jan 29, 2015
Anka, objem <3
#9
Ana Kos
0
Jan 29, 2015
Zlobni, k tebi se bom vrnila, poslušat, zaenkrat ne morem ...
Hvala ...
#8
Ana Kos
0
Jan 29, 2015
VinKos,
ja potrebujemo: " ... vsak pa soočenje
z lastnim zlom, ki ga je naredil ali ga celo ta trenutek počne(m) . . . "

Če se zavedamo svoje grešnosti, smo lažje jasnih pogledov ...
#7
Ljuba Rebolj
0
Jan 28, 2015
Ana ... zelo ganljivo ... in hudo, že sam pogled na slike ... kako je šele bilo ljudem tam, sredi pekla... Ne moremo si niti misliti, kako jim je bilo....

In tvoja izkušnja, verjamem, da se človeka dotakne, na poseben način. Ki ga najbrž nikoli več ne moreš pozabiti ... Sama še nisem bila tam.

Naj počivajo v miru, če je mogoče reči nekaj takega.


#6
Anka Klemenčič
1
Jan 27, 2015
Ana, upam, da mi ne zameriš, ker sem tokrat tvojo objavo le preletela......tako me mrazi, ko vse to gledam in nikoli ne bom pozabila čudne slabosti, ko sem bila v taborišču na Poljskem......ne znam povedati, a to je bila tako čudna slabost, kot je nisem imela še nikoli....kot bi vsa groza in bolečina taboriščnikov prepojila mojo dušo....
#5
Zlobni
1
Jan 27, 2015
Politika
z nohti izpraskane stene
živeti
dihati
plin
politika
ogenj
pepel
bodeče neže

https://www.youtube.com/watch?x-yt-ts=1422327029&v=rEX1dYyvmig&x-yt-cl=84838260&feature=player_detailpage

Funeral March (Chopin; High Audio Version) - YouTube

Chopin's funeral march, played by myself on the piano with an accompanying slideshow of photographs I've taken. I've pos
#4
Ana Kos
2
Jan 27, 2015
Mike,
Dachau ... v filmu je nekdo govoril, kako je v Anglijo l. 1945 prispel filmski trak z napisom Dachau in sploh niso vedeli, kaj to je, priimek ali kaj. Nihče še ni slišal za to besedo ...

Tvojega sodelavca Nemca je bilo sram ...
V filmu pripovedujejo o tem, kako je potrebno ohraniti resnične vire in kako je dobro, da so tedaj, ob osvobajanju taborišč snemali.
Videla sem prizor, ko so okoličane, ki - tako so rekli - niso nič vedeli, kaj se dogaja v taboriščih, pripeljali "na ekskurzijo" v ravno osvobojeno taborišče. Ljudje so šli kot na izlet ... Ampak veselje in smeh sta izginila ... ljudje so bili zgroženi, pretreseni, jokali so ...
Kako tudi ne bi, ko vidiš tisoč trupel po tleh, bolj ali manj nagih, z izbitimi zobmi, brez las, mnoga telesa so sicer mlada, lepa ...
In kaže, da je človeški rod tako "tup", da se tako malo nauči oz. skuša tako na komot živeti, da vedno znova odmisli, kar mu ni všeč ... odrine resnico ... in spet dela vojno ... in se spet gre moč, premoč ... :((((

Takrat je bilo mnoge Nemce sram.

Razumljivo.

Tudi mene je sram včasih ob kristjanih ... ko delajo kaj takega, kar se meni zdi zelo narobe ...

Zdi se mi, da smo ljudje, dokler čutimo tudi sram.
#3
VinKos
2
Jan 27, 2015
Svetla stran denacifikacije. V Evropi in svetu je potrebno doseči še defašizacijo, dekomunizacijo in dekapitalizacijo - prav vsak pa soočenje
z lastnim zlom, ki ga je naredil ali ga celo ta trenutek počne(m) . . .
Samo to je pot v Novi Jeruzalem. Brez vizije stagniramo.
#2
mike 1968
2
Jan 27, 2015
Ana zelo lep in hkrati žalosten prispevek.

Jaz sem dvakrat obiskal koncentracijsko taborišče v Dachau. Ker sem bil na službeni poti je z nami odšel na ogled tudi kolega iz Nemčije.

Videlo se je, da se ne počuti dobro ob vseh teh grozotah, ki so jih počeli njegovi sodržavljani in da ga je kar malce sram.
#1
Ana Kos
Ana Kos
Objavil/a 2015-01-27 10:20:50 (Jan 27, 2015)
Starejša objava Novejša objava
auschwitz documentary - YouTube

Share your videos with friends, family, and the world

Poljska, 2. del - Birkenau in Auschwitz

Z Jasne gore, iz Čenstohove, smo se odpeljali proti Auschwitzu. Se je le meni zdelo, da je v avtobusu nastalo posebno vzdušje? Ali pa sem bila le jaz tako ubrana na to, da "srečam" taborišče, kraj, kjer sta (si) življenje in smrt tako neskončno blizu. Da morda globoko začutim, kako so čutili ljudje, ki so jih tja vozili v prenatrpanih vagonih in potem z njimi delali tako zelo nečloveško ... Da smem doživeti Auschwitz z vso njegovo strašno vsebino, je meni pomenilo največje darilo ... Morda bom lažje ene stvari v svojem življenju postavila na pravo mesto ...

V taborišču Birkenau, podružnici Auschwitza ...

Od nekdaj me je vznemirjala tematika taborišč, zaporov, vojne. Brala sem biografije in dnevnike zapornikov. Z njimi razmišljala o dobrem in hudem. Z njimi upala ... Tako sem brala tudi dnevnik Helene Berr, pa Ety Hilesum, Anne Frank, pa o Edith Stein pa o Maksimilijanu Kolbeju ... Nisem si pa mislila, da bom kdaj videla od blizu Auschwitz ali pa njegovo podružnico Birkenau.

Slonim na oknu - v Auschwitzu

sredi noči ko vse se umiri slonim na oknu v auschwitzu psi lajajo tam nekje čez v pozno noč - kot nekoč kot tedaj - med vojno - psi lajajo misel hiti daleč nazaj k ljudem ki so jih v številke spremenili jim vtisnili v nadlaket večni pečat ki so jim sanje, upe svetle vse razbili ki so jih potolkli na tla ponižali do konca slačili do nagega brili do golega mnogim so ubili telo in duha jaz pa slonim na oknu v auschwitzu v temo zroč in čutim temno žalost v sebi psi lajajo kot nekoč tudi danes v pozno noč nad menoj nebo je spokojno kot nekoč isto nebo mehko prosojno - kot se je tedaj sklanjalo nad auschwitz se sklanja nad mene nocoj nebo je isto nad vsemi nami bodimo skupaj s srcem ob srcu z ramo ob rami

Surviving the Holocaust in the Ukraine (Full Documentary) - YouTube

Surviving the Holocaust in the Ukraine (Full Documentary) . 2013 This documentary as well as the rest of these documentaries shown here relate to important t...

KATEGORIJE OBJAVE
ZADNJE OBJAVE
Punčka
Sredi noči
Zakaj je breza bela?
Jezus je vstal - a še ni?
Mrhovinarji na kosovcu
Pod plazom
ZADNJI KOMENTARJI
KATEGORIJE
Biseri
(169)
Zaveza
(89)
Tanka
(89)
Hospic
(21)
Psalm
(17)
Rožce
(13)
Film
(3)
IŠČI PO ARHIVU
november 2019
PTSČPSN
123
45678910
11121314151617
18192021222324
252627282930
Zapri predvajalnik
Prikaži seznam predvajanja
Prestavi predvajalnik
Povečaj