Jaslice v srcu ... ali jih pa ni ...

OddajAna Kos, dne 2014-12-25 ob 02:36:14

Božič.

Spomini? Mraz, mah, papirnate jaslice na polički v kotu tako visoko, da nisem veliko videla ... bolj slutila. Kako sem občudovala tiste papirnate jaslice.

In leta so tekla ... doživela sem veliko božičev, sprva so bili tisti, ko smo tudi na ta dan sedeli v šolskih klopeh. K polnočnici nisem jaz skoraj nikoli šla, naša družina je v eno smer pešačila 2 uri, tako bi morala za polnočnico biti pokonci velik del noči, ob 5.30 sem pa vstajala že za v šolo.

Tudi kasneje nisem hodila k polnočnici, enostavno me ne vleče. :)

Sem pa v letih svojega življenja vnašala v božič različne vsebine.

Vse bolj jasno mi je postajalo, da je to praznik rojstva luči, preproščine, skromnosti, ljubezni ... Upanja. Miline.

Čisto tako preprosto. Niti mah ni potreben ... po moje ... Mah vidim najraje zunaj po skalah, po gozdovih ... (Tako da me sploh ne prizadenejo kakšne odbredbe glede omejevanja nabiranja mahu.) Pravzaprav so glavne jaslice v srcu ... ali jih pa ni ...

V srce more Otroka sprejeti vsak človek ... samo zelo zelo mora hrepeneti in ne pozabiti odpreti vratc srca!

Ja, božič je znotraj, je v srcu.

Tako preprosto je to, preprosto in veličastno hkrati ....

Ujela sem, kaj pravi papež Frančišek. Tole:

"Božič nam govori o nežnosti in upanju. Bog nas želi srečati in nam govori dvoje. Prvo je: Imejte upanje! Bog vedno odpre vrata in jih nikoli ne zapre. In drugo je: Ne bojte se nežnosti. Kadar kristjani pozabijo na upanje in nežnost, postanejo hladna Cerkev, ki ne ve, kam naprej, ki lahko zapade v ideologije in posvetnost. Preprostost Boga pa ti pravi: pojdi naprej, tvoj oče sem, ki te nežno boža."

(papež Frančišek)

Joj, kako res: kadar ljudje pozabijo (pozabimo?) na upanje in nežnost, tedaj je Cerkev mrzla.

Tedaj se gremo pravila, predpise, trde obrazce, pravičniškost ... ljubezni pa ni ...

Sodbe se rojevajo, kamni se kar sami znajdejo v rokah ... Včasih se človeku celo zdi, da ubija po božji volji ...

Ampak Jezus se je rodil - preprostemu dekletu s čistim srcem - prav zato, da bi ubogi prejeli rešenje ...

Zase vem, da sem uboga ...

P.S.: Čeprav mi moj najbližji dostikrat omenja moj napuh, le-tega morda vendar ni toliko, da ne bi videla svoje ubogosti ...

Če bi imela pogoje, bi delala takele igre z otroki!

...

Vsem vse dobro, miru v srcih!

profileimage
Všeč mi je
0
Komentarji
10
Ana Kos
0
Dec 27, 2014
Bebaxxx, hvala, me veseli, da ti je takle otroški prozor dobro del. Meni tudi! :)
#10
bebaxxx
1
Dec 27, 2014
Sem se kar nasmejala ob tako zelo ganljivem prikazu Jezusovega rojstva. In morda si pa imela nekaj prostora v življenju takega, da je bilo podobno onemu trkanju od vrat do vrat. Bratci in sestrice med seboj.
Se mi je kar milo storilo, ko so otroci tako dobro odigrali prizore, za katere odrasli več ali manj ne zmoremo več poguma.
Težko je biti skromen in preprost, otroci pa nam to pokažejo s tako lahkotnostjo, da kra zaboli.
Hvala za tale filmček. Čeprav doma in brez zvoka, je doživetje mmmmm lepo.
#9
Ana Kos
0
Dec 27, 2014
VinKos,
hvala!
#8
Ana Kos
1
Dec 27, 2014
Anka,
iščem vmes ... Koliko je nujno, koliko je dobro ...
Kaj je res potrebno, kaj je balast?

Verjetno se kar zelo pozna to, da sem zrasla v izredni skromnosti ... in za to sem tudi hvaležna.

Res je tudi, da lahko zunanje pomaga k doživljanju notranjega ... hudo pa je, kadar se pri tem ustavimo ... in ne moremo, ne zmoremo, ne utegnemo "noter".

Objem

P.S.: Filmček :)
#7
Ana Kos
0
Dec 27, 2014
Marta,
hvala za misel! <3

Pala, vesela sem zate! <3

Rak <3
#6
VinKos
1
Dec 26, 2014
Kot je doslej vsaka modra roka napisala:
kar je vrednega, je kardiologija, sam
okvir je le - "štala"!

Ponovil bom - naš jezik je najbolj bogat:
bodisi u-bog ali bog-at , glas največje
tišine mora/m u-bog-at!

Ena od otroških tekem: kdo je bolj
bolan ali bolj u-bog, kdo je blizu
Naročju ali je že v Njem . . .
#5
Anka Klemenčič
1
Dec 25, 2014
Kako prisrčen filmček.....
Ja Ana, se strinjam, potrebno je, da se Jezus rodi v našem srcu....da mu dovolimo, da v njem živi, nas vodi....
Mislim, da pa tudi potrebujemo nekaj zunanjega....kot so na primer jaslice.....vsaj jaz..........ko vidiš, veliko bolj občutiš, kot pa če bi si le predstavljal....Blagoslovljen božič Ana!!
#4
Rak stari
1
Dec 25, 2014
Ja Ana, največje vrednosti so le to, kar nosimo in čutimo v srcu.
#3
paja
1
Dec 25, 2014
POLNOČNICA V JAKOBSKEM DOLU;;Pred mašo je bila uprizorjena božična zgodba in potem so pastirčki z župnikom delili prižgane čajne lučke,,in dobila sem luško,,,lepo,,lepo
#2
Marta
1
Dec 25, 2014
Vesel božič želim.
Anselm Grun v knjigi Božična knjiga pravi:
Kristus se lahko rodi v nas le tedaj, ko loči starega človeka, ki se oddaljuje od Boga, od novega, kakršni postanemo po Kristusu. Srečanje z detetom v jaslih ni le lepo, ampak nas tudi izziva. Primora nas, da odkrijemo ranjenega otroka v sebi in se z njim spravimo, in pokaže nam, da nismo takšni, kakršni se kažemo navzven.
Preobrazba lahko tudi boli, kajti marsikaj je potrebno odrezati, da lahko v nas zraste novo.
#1
Ana Kos
Ana Kos
Objavil/a 2014-12-25 02:36:14 (Dec 25, 2014)
Starejša objava Novejša objava
KATEGORIJE OBJAVE
ZADNJE OBJAVE
Punčka
Sredi noči
Zakaj je breza bela?
Jezus je vstal - a še ni?
Mrhovinarji na kosovcu
Pod plazom
ZADNJI KOMENTARJI
KATEGORIJE
Biseri
(169)
Zaveza
(89)
Tanka
(89)
Hospic
(21)
Psalm
(17)
Rožce
(13)
Film
(3)
IŠČI PO ARHIVU
november 2019
PTSČPSN
123
45678910
11121314151617
18192021222324
252627282930
Zapri predvajalnik
Prikaži seznam predvajanja
Prestavi predvajalnik
Povečaj