Nasilje v šoli - kaj moremo narediti?

OddajAna Kos, dne 2014-12-22 ob 10:57:10

Ob primeru nasilja v šoli v Desklah (link spodaj) se še kako spominjam, kako je bil pretepen eden od mojih otrok.

Klicali so nas iz šole, kaj se je zgodilo. Dobro so bili vidni nekateri zunanji znaki nasilja, mislim pa, da bi konkretna učiteljica telefonirala tudi, če bi bilo na zunaj le malo videti.

Potem smo hodili v šolo na pogovore. Samo mi ... druge strani ni bilo. Starši pretepača se niso oglasili, nobena pošta jih ni dosegla. Sicer je pa imel fant na naši šoli že debelo mapo.

Policiji nismo prijavili tistega otroka, saj po mojem mnenju fant niti njegova družina s tem ne bi nič pridobila. Prosila sem, da se midva z možem  pogovoriva s fantom, toda v šoli so rekli, da ne.

Potem sem šoli predlagala, da fanta pošljejo na kakšne delavnice, konkretno sem predlagala Bogdana Žorža (o, kako sem zaupala v njegovo vzgojo, sploh tisto, ko je razne "težavne" otroke imel v svojem domu v Čepovanu!).

V šoli so to vzeli na znanje; če bi se to pa tudi zgodilo, ne vem, dejstvo je, da so starši potem vendar reagirali in sicer tako, da so sina prešolali na drugo šolo; tedaj so ga lahko, saj so se nekaj prej preselili na drug konec mesta, ta otrok je pa dotlej ostajal na prejšnji šoli.

Zavedala sem se, da fant lahko še komu kaj stori (najbrž se ga niso kar tako otroci bolj ali manj bali), vendar meni ni bilo do tega, da otroka prešolajo, nujno se mi je pa zdelo, da se na nek način pride do fanta, tako, da se ga dejansko nekdo človeško dotakne. Z avtoriteto odraslega človeka, ki ve, kaj je prav in ki ne popušča kar tako ... Zato bi se mi zdel Žorž s svojo doslednostjo krasen ... Kakšne delavnice - ali kaj podobnega - bi gotovo fantu lahko zelo koristile ...

No, šola nam ni dala možnosti soočenja, vendar sem fanta že od prej precej dobro poznala. Potem enkrat sem naletela nanj pred šolo, sedel je v gruči prijateljev na robu zelenice.

Opazil me je in čutila sem, da je nekoliko v zadregi.

Poklicala sem ga.

Obrnil se je k prijateljem in rekel: "Počakajte malo, kliče me tainta mamica!"

Prišel je do mene.

Vprašala sem ga, zakaj je pretepel mojega sina.

Naj tukaj povem, da se je tisti pretep začel v učilnici mojega otroka, prišla sta dva starejša in eden od njiju se je spravil na nekega učenca iz sinovega razreda. No, in že prej omenjeni fant je pretep opazoval in se smejal. Moj sin si je dovolil vprašanje: "Zakaj se pa smeješ, saj ni nič smešnega!?" Vsi ostali so onemeli ... nihče ni nič upal narediti.

No, in fant je pobesnel: "Kdo je to rekel?!"

"Jaz."

In potem se je začelo. ... Na srečo je prišla učiteljica ...

Zdaj, nekaj dni po dogodku, pred šolo, mi je fant pojasnil, zakaj je to naredil.

"Meni nihče ne bo rekel, kaj smem ...!" mi je rekel.

"Hmmm. Veš, lahko se ti bo velikokrat zgodilo, da te bo kaj razjezilo. Celo zelo razjezilo. Pa se boš moral naučiti obvladati svojo jezo, sicer se lahko zgodi, da boš kdaj koga ubil ... Po nesreči, pa vendar ... Ali pa za vedno poškodoval. Glej, tudi jaz sem jezna nate, ker si grdo pretepel mojega sina. Kaj če bi zdaj v jezi tebe zgrabila in vrgla v tele grme? Bi bila to rešitev? Ne!"

Mislim, da je razumel. Mislim, da je še kdaj potem pomislil na najin pogovor.

Potem sva se razšla ... in malo zatem je bil prešolan.

Večkrat sem ga kasneje videla pred našo šolo, rad je hodil nazaj v to okolje ... vedno me je prijazno pozdravil.

Potem sem pa enkrat slišala, da je v nekem prevzgojnem domu ali morda celo zaporu ...

Bi bilo za fanta bolje, če bi tedaj klicali policijo?

Ne, ne verjamem.

Le morali bi stopiti skupaj, šola, starši in še kdo in fantu jasneje pokazati pot ...

http://www.publishwall.si/solzemlje/post/96479/otrok-in-starsi-med-pravicami-in-dolznostmi

http://www.radio1.si/strani/Oddaje.aspx?ID=28841

profileimage
Všeč mi je
3
Komentarji
17
Josef Wilmer
0
Jun 14, 2018
Potrebujete posojilo za reševanje svojih finančnih težav?
Potrebujete poslovni kapital?
Potreba po izposojanju iz katerega koli razloga?

Se trenutno srečujete s težavami pri financiranju? Ali potrebujete loa, ki je genov in cenovno dostopna? Pišite nam danes na Europafunding@gmail.com, saj vam zagotavljamo, da ste dobili posojilo, ko ste se prijavili od nas, našim ponudnikom storitev nudimo 2% za posameznike in podjetja.
#17
Ana Kos
0
Dec 27, 2014
Laščan, 10 in 11, blizu so mi tvoje misli!

Ob pismu predstavnice razreda se zelo čuti to, kako zelo smo ponavadi prizadeti ob poenostavljanjih .. vsi so, vsi ste taki!!!
Ponavadi bi se radi izvlekli ven ...

Bom napisala še en dogodek ... morda ga bom ... ker spominja na to, kako so se hoteli otroci igrati, pa se sošolec ni umaknil ...

A vsaka zgodba je zgodba zase.
In nikoli ne vemo, če bi bila ena sama malenkost, drugače, kaj in kako bi bilo potem ...
Bolje?
Slabše?

Kdo bi vedel ...
#16
Ana Kos
0
Dec 26, 2014
Zlobni ... enkrat sem videla en filmček na youtube, videla sem, kaj se dogaja med poukom ... Ja, MED poukom.
Včasih je žal videti, da učiteljev sploh ni ... Ali pa so tako nevidni in neslišni?
Na srečo poznam veliko učiteljev, ki se mi zdijo srčni in odločni, oboje hkrati ...
#15
Ana Kos
0
Dec 26, 2014
Marta,
pismo predstavnice razreda pokaže še drugo stran ... tisto bolj realno. kaj bi rekli k temu pismu starši pretepenega dečka? Bi se strinjali?
Marsikdaj uidejo stvari čez rob ... marsikdaj bi se stvari mogle zajeziti še pravočasno ... ampak ker posamezniki ženejo svojo naprej, se dogaja tako kot se.
In to vsepovsod.

Ni prav, da mediji pograbijo razne zgodbe in jih oblikujejo na razne načine.
Morda kdaj resnično opozorijo na nujne težke primere, hkrati pa včasih zelo enostransko vlačijo po zobeh posameznike z imenom in priimkom.

Mislim, da je resnično pravo mero dostikrat težko najti.

Če o nečem poročamo, smo vedno tudi subjektivni.
In vedno je možno, da ne bo pravilno razumljeno.

Življenje ...
#14
Ana Kos
0
Dec 25, 2014
Laščan,
6,
mediacije?
O, ko bi dejansko bile.
Včasih je mediacija videti nekako tako, da so veseli, da se ne pobijejo pred našimi očmi, ampak kje drugje ...
#13
Ana Kos
0
Dec 25, 2014
Mitja,
5,
hmmm. Kolikokrat sem pomislila, kako bi bilo daljnoročno, če bi jih tisti fant res dobil. Fizično dobil ...
Morda bi seveda mene kdo zato (za to) kaznoval.
Ampak ... ne glede na to ... ali bi bilo za fanta dobro?
Kdo bi vedel.
Ko nekaj naredimo, je samo tisto možno.
Meni se je zdelo, da sem naredila prav.
Se pa marsikdaj spomnim na dogodek in pomislim, če je bilo dejansko dobro.
Vem pa zase, da ko sem kaj naredila narobe, mi je bilo najhuje tisto, če sem bila kaznovana itd ... Najlažje sem se soočila z zadevo, in ohranjam kakšen lep spomnin na to, kadar so me kvečjemu blago opozorili ... Ampak recimo da nisem bila prestopnica ... ta fant pa je bil ...?
Kdo bi vedel, kako bi bilo res prav ...
#12
Laščan Zlatorog
1
Dec 24, 2014
Aja, desetletniki so drugač slika in prilika staršev, tako da seveda, krivce je treba iskati pri starših in pedagogih, ki jim zaupamo otroke v vzgojo. Saj zato je sploh kraval (ker se nekaterim to sploh ne zdi problem). Da sem jaz dečkov foter, pridem klofuto prisolit najprej ravnatelju. Sploh zaradi njegovih izjav.
#11
Laščan Zlatorog
2
Dec 24, 2014
Najhujša oblika vrstniškega nasilja je, ko se cel razred spravi na posameznika. Ja, seveda je nekdo kolovodja, nekdo je sprožil vse skupaj, našel pomanjklivost, drugačnost in naredil žrtev za tarčo. Ampak kriv si ravno toliko, če ne narediš nič, kot če s prstom kažeš ali spodbiješ žrtev na stopnicah. To je življenjska lekcija, ki jo 5. razred Deskle mora dati skozi. Če je predstavnica staršev in učiteljica matematike kot pedagog to spregledala oz. meni, da je kriva žrtev, ker se ni vklopila v novo okolje, je kriva tudi ona, ne vem zakaj sploh kaj piše.
#10
Marta
0
Dec 24, 2014
Kaj se je dogajalo, vem samo iz pisanja medijev. Pismo staršev sem dodala, da se vidi še kakšen drugi pogled.
#9
Zlobni
0
Dec 24, 2014
Pozdravljena Marta.
Meni je nenavadno in zelo čudno, da se ni skupina odločila prepričati motečega fanta s pomočjo mentorja, kateri naj bi tudi bil prisoten na vajah. Lahko, da se motim in so bili prepuščeni, sami sebi in svoji iznajdljivosti :-(
#8
Marta
0
Dec 24, 2014
Tole sem danes dobila po e- pošti. Pogled staršev na dogajanje.

NASILJE V DESKLAH IN NASILJE MEDIJEV
Sem mati ene od učenk 5. razreda OŠ Deskle. Že ves teden cela Slovenija
posluša o tem razredu in danes sem se odločila, da povem svoje mnenje. Čeprav
sem kot predstavnica staršev tega razreda že podala novinarjem izjavo, sem se
odločila, da jo še napišem v upanju, da bo objavljena v celoti.
Kot prvo bi poudarila, da sem zagovornica ničelne tolerance do nasilja. Ker sem
tudi sama učiteljica se z medvrstniškim nasiljem pogosto srečujem in nikoli ne
ostane neopaženo. Nikoli mi ni žal minut, ko namesto matematike rešujemo
probleme nasilja. Skupaj z ostalimi kolegi posvečamo strpnosti, sprejemanju
drugačnosti ter mirnemu reševanju konfliktov veliko časa in energije, a ne
zatiskajmo si oči, nasilje se kljub trudu staršev in učiteljev ter ostalih delavcev
šole dogaja, se je dogajalo in se bo. Če rečem, da so se fantje vedno pretepali in
se bodo, to ne pomeni, da to odobravam in bom mirno šla mimo dveh, ki se
tepeta. Moja naloga je, da reagiram in poskrbim, da problem rešita na miren
način. Tako tudi dogodka, ki se je zgodil v razredu moje hčerke, ne odobravam
in čeprav so posamezniki v razredu res že več časa problematični in so tako
rekoč žrtve že zaradi motenja pouka, vsi ostali, torej tudi moja hči, se tako kot ta
teden še nikoli nihče ni počutil. Cel teden smo prikazani kot najhujši zločinci.
Mediji, ki poudarjate ničelno toleranco do nasilja, ki s prstom kažete na starše in
šolo, izvajate že cel teden nad nami najhujše nasilje, kar smo ga kdaj doživeli.
Ko sem danes hčerko vprašala, kaj si misli o vsem skupaj, mi je rekla, da jo
najbolj boli, da govorijo o razredu kot celoti. Torej ste tudi njo in njene sošolce,
ki še zdaleč niso nasilni, označili za nasilneže. Kot rečeno, so nekateri v razredu
res težavnejši, ne zagovarjam njihovih dejanj, pa vendar, to so še otroci. 10 let
so stari, vi pa ste jih predstavili kot najhujše kriminalce. Nad nobenim tistim, ki
so zavozili to našo Slovenijo, ki so ljudi pahnili v bedo, se niste toliko zgražali
kot nad njimi ter nad nami starši in šolo. Poudarjam, da jih ne zagovarjam, toda
otroci so se stepli, ker je vsak hotel uveljaviti svojo voljo. Deček, ki ga
prikazujete kot absolutno žrtev, kar po besedah vseh sošolcev niti ni, ni želel
zapustiti razreda in ko so ga poskusili iz razreda zvleči, so se začeli prerivati in
prišlo je do pretepa. Pri tem sta bila dva poškodovana. In kaj ste objavili vi?
Pretepen, ker je Bosanec. In to ste poudarjali še in še, otroke ste označili za
šoviniste, še več, cel kraj, v katerem je zelo veliko priseljencev iz držav bivše
Jugoslavije, tudi v tem razredu so, in s katerimi smo se doslej odlično razumeli,
ste označili kot nacionalističen. Vi boste govorili o nasilju? Kdo je bolj nasilen od vas medijev. Kdo vam daje pravico, da ožigosate otroke, da žalite starše in
šolo, ki se čeprav včasih neuspešno, trudimo po svojih močeh. Ko je moja hči, ki
je bila priča dogodka, brala prispevek, je zraven govorila: to ni res, to ni res. Ko
je bilo po televiziji rečeno, da starši krivimo šolo in sem novinarko opozorila, da
mi tega nismo izjavili, je rekla, da ona tudi ne. Torej je voditelj kar tako lagal.
Vsaj nekaj dobrega se je hčerka naučila, ne verjemi vsemu, kar napišejo in
rečejo mediji. Sploh vam ni mar za ljudi, mar vam je le za zaslužek. Nekdo vam
ponudi zgodbo in vi jo nepreverjeno objavite in napihnete, da je bolj zanimiva.
Pri tem dovolite, da vsi ti ljudje brez kulture in kančka vesti blatijo in žalijo vse
po vrsti. S kakšno pravico, s kakšnim namenom? Bi radi, da se ponovi Maribor?
Ali se zavedate, da spodbujate nacionalno nestrpnost. Si želite uporov, kakršni
so v Ameriki, da boste imeli spet o čem poročati?
Vas zanima kaj ste dosegli?
Na facebook-u se je ustanovila skupina iz Deskel in okolice, ki so se dogovarjali
o organizaciji protestov, grozili otrokoma, da ju bodo pretepli, da bodo pretepli
njihove starše, ki bi jih bilo potrebno javno linčati, žalili... Če je bil to vaš
namen, potem ste ga dosegli. Zamislite se. Nam ste naredili nepopravljivo
škodo, naj vam bo to v poduk in naj vas ne žene vedno le želja po zaslužku.
Ljudje, bodimo pametni. Naj vas mediji ne zaslepijo in ne obsojajte drugih, saj
nikoli ne poznate vse zgodbe. Pred vrati je Božič, ki prinaša mir. Želim vam
veliko notranjega miru, vsakemu izmed vas ne glede na narodnost, raso ali vero,
dovolite ga tudi nam.
Zapisala: Tanja Kogoj
Napisanemu se pridružuje še 19 drugih staršev.
#7
Laščan Zlatorog
0
Dec 24, 2014
Pa saj so tu mediacije, ni panike :)
#6
Mitja Derenda
1
Dec 24, 2014
Mislim, da si naredila napako, ko ga nisi vrgla v grm, oz, bi ga morala stolči 10x bolj kot je on tvojega sina, s tem bi mu postavila mejo odgovornosti, pogovor tu nič ne zaleže, žal. Vprašanje pa tudi če bi to zaleglo, tu je izključna krivda očeta, ki mulcu ni pojasnila kaj lahko in kaj ne sme. Korenček in palica, žal prepričevanje tu ne pomaga, spreminjamo se v družbo prestopnikov, nasilnežev in morilcev, čas je, da se psihologi in ostali zamislijo kam je pripeljala današnja vzgoja ko se samo pogovarjajo.
Otrok vedno išče mejo, do kam lahko gre, če ga nekdo ne ustavi bo v prihodnosti skoraj zagotovo nasilnež...
#5
Ana Kos
0
Dec 23, 2014
Nenad, žal res.
Mnogi otroci so zdoma ne le toliko ur, kot so starši v službi, pač pa še več, ker starši vozijo otroke še na izvenšolske aktivnosti, da ja otroci ne bi česa zamudili ... Da bi ja čimveč znali ... kot da je znanje glavna vrlina sveta. No, znanje je nekaj zelo dobrega, ampak mnogokrat gre le za kopičenje stvari ... in otroci so včasih zelo utrujeni ... Že 6, 7 let stari otroci ... :(

Ja, potem pa darila ... igračke itd ... Ampak vsak ... tudi starš ... mora iti skozi svoj razvoj ... spoznati mora marsikaj ... sam mora spoznati.

Marsikdaj šele stari starši dejansko uživajo z otroki svojih otrok - če imajo možnost ...
#4
Nenad Vladić
0
Dec 23, 2014
Otroci cel dan prepuščeni starim staršem in šoli, medtem ko starši delajo po cel dan; kakšni naj bodo torej otroci? In starši namesto da vzgajajo iščejo alibije zakaj ne morejo vzgajati. Potem pa se za Božička odkupijo s kakšno igračo, no saj mislijo tako.
#3
Ana Kos
0
Dec 23, 2014
Laščan,
meni se zdi, da gre vedno znova predvsem za to, kakšni ljudje so posamezni ljudje v šolstvu!
Sama srečujem tudi učitelje, ki so zelo zelo človeški, v tistem dobrem pomenu besede!
Včasih kakšen resnično preseneti!
Tisto, ko je jasno, da res učitelju ni vseeno za otroka in ko res uporablja zdrav razum.

Imam pa tudi jaz vseh vrst izkušnje, kakšne prav žalostne.
Toliko lahko rečem, ob tem, da imam precej otrok in da so hodili na veliko različnih šol, tako da ne kažen s prstom na posamezne ...
#2
Laščan Zlatorog
0
Dec 22, 2014
Nobenemu se ne da ukvarjati s problematičnimi otroki, mladostniki. Pedagoški poklic opravljajo zaradi denarja, skužbe in ne zato, ker bi se čutii biti poklicani za to delo. Škoda fanta, ker takrat bi se ga še dalo spraviti na pravo pot. Kar se tiče razvpitega primera se vidi, kako nepripravljeno je naše šolstvo na prihajajoče čase multikulti in množštvo socialno neenakih otrok. Kriv je pretepen, kaj pa drugega.
#1
Ana Kos
Ana Kos
Objavil/a 2014-12-22 10:57:10 (Dec 22, 2014)
Starejša objava Novejša objava
KATEGORIJE OBJAVE
ZADNJE OBJAVE
Punčka
Sredi noči
Zakaj je breza bela?
Jezus je vstal - a še ni?
Mrhovinarji na kosovcu
Pod plazom
ZADNJI KOMENTARJI
KATEGORIJE
Biseri
(169)
Zaveza
(89)
Tanka
(89)
Hospic
(21)
Psalm
(17)
Rožce
(13)
Film
(3)
IŠČI PO ARHIVU
november 2019
PTSČPSN
123
45678910
11121314151617
18192021222324
252627282930
Zapri predvajalnik
Prikaži seznam predvajanja
Prestavi predvajalnik
Povečaj