Krajinski park Sečovlje in rastline zavojevalke

OddajAna Kos, dne 2014-09-24 ob 21:38:14
Poletje je sicer mimo, kaže, ampak ob slikcah Sečovelj (s soljo sem začela svoj blog - ker si želim, da so stvari nekako ohranjene, nepokvarjene, sol jih varuje - sol = modrost) sem se spomnila silno vročega julijskega dne, ko smo bili v Krajinskem parku Sečovlje!
Takle čas bi bil pa sploh prijeten za pošten sprehod po krajinskem parku Sečovlje.
Kako so me pretresla ena dejstva! Posebej to o rastlinah zavojevalkah! (Slikce sem skopirala že tedaj, tedaj jih še nisem znala obdelati, pa upam, da bo vseeno v redu. Ko bi bilo enostavneje, bi jih zamenjala z lepšimi. Morda pa kdaj bom.)

*****

Od vsega v Krajinskem parku Sečovlje se me je najbolj dotaknilo tole:
Nikoli nisem gledala na rastline kot na zavojevalke.
A tam sem brala na panojih in v drobni knjižici, ki sem jo tam dobila, da so nekatere rastline prave zavojevalke! Nekatere so same tako mogočne, da druge rastline ob njih slabo rastejo in tako jih močnejše izpodrinejo.
Potem so rastline, ki povzročajo alergije. Pa razni pleveli in še kaj ...
Res, to sporočilo je zame tako močno, da enostavno ne morem pustiti tega sporočila v nekem starem osnutku ... Zdi se mi pomembno, da vemo.



Tale "solata" se hitro razrašča in množi, prezimi zaradi lokalnih toplih izvirov. Ponekod popolnoma prekrije vso vodno površino in tako popolnoma zasenči globljo vodo, izpodrine druge plavajoče rastline in ustvarja veliko globinskega mulja - tako prizadene ekosistem mrtvice.




Žvrklja, ki je prišla k nam iz S Amerike, s svojim pelodom v jesenskem obdobju dela težave tistim s senenim nahodom.





Dvojno jezero (v Triglavskem narodnem parku) je bilo nekoč brez rib, v njem so živele živali in rastline, ki so dobro prilagojene na hladno vodo z malo hranili.
Potem pa je posegel v to naravno okolje človek - z naselitvijo rib - in zrušil naravno okolje, ki je živelo prej tisočletja.










Večina tujerodnih rastlin se ne prilagodi novemu okolju tako dobro, da bi preživele, približno en odstotek tujerodnih vrst pa postane invaziven, se neovirano razmnožuje in izrinja domorodne rastline.
Posledično seveda vplivajo na verižne spremembe ekosistema.

Te rastline so prave zavojevalke. Nekatere s svojimi mogočnimi stebli in gosto rastjo enostavno spodrinejo druge, domače rastline - "domorodce".
Nekatere delajo težave predvsem s povzročanjem alergij.
Nekatere so nadležni pleveli na vrtovih.
Zagotovo pa vseh posledic teh zavojevalk še ne poznamo.




Ker ne moremo vedeti, katere tujerodne rastline lahko resno ogrozijo naše okolje, je potrebno, da z njimi ravnamo res odgovorno.



Nekatere tujerodne vrste, tako rastline kot tudi živali, so se pri nas "naselile" brez naše vednosti in pristanka.
V novem okolju nimajo naravnih sovražnikov, se hitro množijo in uspešno širijo.
(Če se ne motim, so tako prišli k nam rdeči polži iz Španije - s solato, z zelenjavo - in pri nas nimajo pravih sovražnikov, medtem, ko jih v Španiji imajo.
Prav tako so prišli k nam tudi koloradski hrošči.)




Tujerodne vrste pridejo k nam na različne načine, po kopnem, po morju in zraku. Nekatere je človek namerno naselil, večine pa ne.

O tej tematiki bi lahko še veliko rekli.

Vsekakor velja, da je potrebno, da smo pozorni ...


Sol kot dragocenost in izročilo o solinarstvu

profileimage
Všeč mi je
0
Komentarji
7
Ana Kos
0
Oct 03, 2014
Marija, najlepša hvala za tako izčrpen komentar (1)!
Mene je čisto pretreslo, ko sem prvič slišala in brala te stvari.
Zdaj pa vem, da moramo resnično biti pozorni do naših rožic in drugih rastlin/c ...
#7
Ana Kos
0
Sep 26, 2014
Tukaj se pa moram malo bolj ustaviti! Hvala vam za vse modrosti!
#6
VinKos
0
Sep 25, 2014
Plačujemo globalizacijo, stalno prevažanje vseh dobrin,
ki niso toliko stvar potrebe kot skomin . . . Uvoziti
moramo še njihove naravne sovražnike . . .
#5
M. H.
0
Sep 25, 2014
Zlobni, sem se pa morala od srca nasmejati,
a praviš, da ni tako hudo,
tebi pa tako, kakor Ani, vse verjamem.
#4
Zlobni
0
Sep 25, 2014
Saj ni tako hudo s tujerodnimi rastlinami in živalmi.
Našle so svoj prostor pod soncem, kar jim je omogočil človek :-)

V Kopru se župan na vso moč trudi s palmami, kar mu uspeva le za kratek čas.
Dogajanje in spremembe v ozračju, pa nam lahko prinesejo trope ali pa severne medvede :)

(dodam še krompir,koruzo, fižol,buče, paradižnik,...... in koliko je še cvetja in njih semena, oho ho )))

Navajati bi se moralo,škodljive (za koga ? ) !
#3
M. H.
0
Sep 24, 2014
V juniju, ko sem se sprehajala, pa sem zaznala velik porast pelinolistne ambrozije. Prilagam, ko boš imela čas, pa boš lahko prebrala, če te morebiti zanima:
Lepi dnevi, kakor je tudi današnja nedelja, so kot nalašč za sprehode v naravo. Vendar previdno, še posebej, če imamo s seboj otroke, ki so radoživi in živahno raziskujejo okolico. Pred dnevi smo lahko zasledili opozorilo in priporočilo novomeškega Kmetijsko gozdarskega zavoda o zatiranju pelinolistne ambrozije, ki prične cveteti konec julija pa tja do prve slane, kar je odvisno od regionalnih in lokalnih razmer. Na svoji spletni strani so še zapisali, da je pelinolistna ambrozija (Ambrosia artemisiifolia) ali žvrklja najbolj razširjena vrsta ambrozije po vsem svetu.

„Ta enoletna rastlina izvira iz severne Amerike od koder smo jo v 19. stoletju zanesli v Evropo z uvozom semen detelje, žitaric in ostalih kmetijskih pridelkov. Danes se širi predvsem s prometom premeščanjem strojev in opreme, s prevozom prsti in gramoza ter z uporabo komposta, ki vsebuje ostanke te rastline. Uvrščamo jo med tujerodne invazivne rastlinske vrste in je ena najbolj alergenih rastlin, ki se intenzivno širi tudi v Sloveniji. Danes je ambrozija razširjena že skoraj po vsej Sloveniji. Pogosto jo najdemo na površinah ob cestah, železniških progah, ob bregovih rek in potokov ter na zapuščenih njivah in travnikih. V zadnjem času pa se pri nas pojavlja tudi kot plevel v krompirju, koruzi in sončnicah," še navajajo in dodajajo, da njeno širjenje lahko preprečimo s puljenjem, preden rastline preidejo v fazo cvetenja, saj kot alergena rastlina predstavlja zelo resno tveganje za zdravje ljudi. V nadaljevanju pojasnjujejo: „Občutljive osebe ne smejo sodelovati pri puljenju rastlin. Za zaščito pred draženjem kože je potrebno uporabiti rokavice in oblačila, ki pokrijejo celo telo. Če pa puljenje poteka med sezono cvetenja, je treba uporabiti tudi masko in očala za zaščito pred cvetnim prahom. Rastline, ki ne cvetijo in ne tvorijo plodov, je treba učinkovito posušiti in kompostirati. Izpuljene rastline ne smejo biti v stiku z zemljo, saj lahko ponovno začno rasti. Druga možnost predstavlja zbiranje izpuljenih rastlin skupaj s prstjo na koreninah v plastične vrečke, ki jih nato zberemo in oddamo skupaj z ustreznimi odpadki ali pa rastline sežgemo." Ambrozija naj bi imela tudi veliko sposobnost obnavljanja nadzemnega dela z odganjanjem stranskih spečih popkov, ki so v pazduhah listov ali stranskih vejic. Ta lastnost rastlini omogoča, da se uspešno obnovi tudi po zelo intenzivnih poškodbah in po pogosti košnji.
#2
M. H.
1
Sep 24, 2014
Ana, v juliju sem se poglobila ravno v tvojo tematiko. Res je, velik problem je nastal s tujerodnimi rastlinami, ki so zelo invazivne.

V Sloveniji naj bi bilo po podatkih kmetijsko okoljskega ministrstva 21 invazivnih tujerodnih vrst rastlin. Tako naj bi bila tujerodna vrsta tista vrsta, ki je na območju izven svoje naravne razširjenosti brez posrednega ali neposrednega človekovega vpliva. Njena ustalitev in širjenje ogroža ekosisteme, habitate ali vrste, lahko pa vpliva tudi na zdravje ljudi in celo na gospodarstvo.

Kakor še navajajo na omenjenem ministrstvu, so pri nas prisotne naslednje tujerodne rastline: Amerikanski javor, Davidova budleja ali metuljnik, Elodea nuttallii, Enoletna suholetnica, Japonska medvejka, Japonski dresnik, Kanadska zlata rozga, Orjaška zlata rozga, Mnogolistni volčji bob, Nebine ali astre, Octovec, Orjaški dežen, Pelinolistna ambrozija ali žvrklja, Robinija, Rudbekija, Thunbergov češmin, Topinambur, Veliki pajesen ali visoki pajesen, Vodna kuga ali račja zel, Vodna solata in Žlezava nedotika. Naselitve teh rastlin so posledica namernega ali nenamernega vnosa, kakor npr. zemlje ali peska s tistih območij, kjer so invazivne tujerodne vrste. Vendar je v današnjem času hiter napredek globalne trgovine, transporta in splošne mobilnosti, zato so se omenjene rastline razširile praktično po vsej državi, kar pa lahko v prihodnje že povzroča večje težave, saj domorodne rastlinske vrste niso odporne in prilagojene na morebitne bolezni, ki jih prenašajo tujke. Vplivajo pa lahko tudi na zdravje ljudi, kakor ambrozija, pa tudi dežen, saj povzročata alergije oz. izpuščaje. Naši predpisi določajo, da je naseljevanje rastlin tujerodnih vrst prepovedano. Fitosanitarni ukrepi se izvajajo za tiste invazivne tujerodne rastline, ki škodljivo vplivajo na gospodarstvo, okolje ali družbo. Imetniki zemljišč so npr. dolžni odstranjevati pelinolistno ambrozijo.
#1
Ana Kos
Ana Kos
Objavil/a 2014-09-24 21:38:14 (Sep 24, 2014)
Starejša objava Novejša objava
KATEGORIJE OBJAVE
ZADNJE OBJAVE
Punčka
Sredi noči
Zakaj je breza bela?
Jezus je vstal - a še ni?
Mrhovinarji na kosovcu
Pod plazom
ZADNJI KOMENTARJI
KATEGORIJE
Biseri
(169)
Zaveza
(89)
Tanka
(89)
Hospic
(21)
Psalm
(17)
Rožce
(13)
Film
(3)
IŠČI PO ARHIVU
november 2019
PTSČPSN
123
45678910
11121314151617
18192021222324
252627282930
Zapri predvajalnik
Prikaži seznam predvajanja
Prestavi predvajalnik
Povečaj