Ana Kos

Prijatelji (87)
Radmila Čučak
Janez Gril
Marjana Skalic
Vidovič Ferk Sandra
Društvo CZPNN
Andrej Ban
Woodicinvestment Company
Rastko Plohl
Spremljevalci (67)
Volodymyr Anželj
Vanja Šobar
Darja Zupanc
Ivanka Šalinger
Gregor Brdnik Gregii
Barbara Kožar
Doktor Živago
Andrej Šauperl
NAJBOLJ OBISKANO
Najbolj obiskane objave v zadnjem tednu. Osveži se vsako nedeljo.

Barcelona - kdo je zapeljal med pešce: voznik ali kombi?
Past za komarje in še past za sršene in ose
Maksimilijan Kolbe in Izidor Završnik - umreti za (namesto) drugega
Lepa pipa
Resnica o mireni - materničnem vložku
Umreti doma - spoštljiv pogled na smrt
Vzgoja psa - in človeka :)
Domače zdravilo: liker proti holesterolu, poapnenju žil in izboljšanje počutja nasploh
Roženkravt - domače zdravilo proti zvišanemu holesterolu
Bezeg (Sambucus nigra)
ZADNJI KOMENTARJI
KATEGORIJE
Biseri
( 169 )
Film
( 3 )
genocid
( 1 )
Gredica
( 30 )
haiku
( 1 )
Hospic
( 20 )
Hrepenenje
( 111 )
Kepa soli
( 250 )
Mladike
( 61 )
Njami
( 7 )
Opera
( 1 )
Pesmice
( 1 )
Preslano
( 37 )
Psalm
( 17 )
Rožce
( 13 )
Slana
( 3 )
Tanka
( 85 )
Utrinki
( 1 )
Zaveza
( 88 )
Živalce
( 60 )
Zrnce soli
( 117 )
Zvestoba
( 28 )
IŠČI PO ARHIVU
avgust 2017
PTSČPSN
123456
78910111213
14151617181920
21222324252627
28293031

Ročno pisanje pisem!

Ana Kos
20.08.2017 02:18 (pred 10 urami)

Kdaj ste nazadnje na roke, s peresom ali kemikom, napisali kartico, razglednico, pismo?

Pred kratkim sem na neki pošti nabirala kartice, da jih pišem nekaterim ljudem, in sem kar težko našla primerne prizore na karticah. Vprašala sem poštarco, če je to vse, kar imajo.

Ja, vse.

Seveda dodam, da v teh časih ne grejo te stvari v promet ... vse več ljudi ne piše več ročno in ne pošilja svojih pošiljk po pošti. Tudi jaz ne. Skoraj ne.

Prav tako mnogi plačajo svoje račune, položnice preko računalnika ali pa banke.

Tako me je kar zabolelo, ko je poštarca z nekoliko grenkim nasmehom rekla: "Kmalu nas ne bo nihče več potreboval."

No, nabrala sem prizore z živalmi za majhne otroke in eno staro gospo pa še razglednico kraja za nekega gospoda, plačala in odšla.

Tisti grenak nasmeh mi je pa kar ostal v srcu ...

No, kasneje sem nekaj kartic napisala in hotela oddati v nabiranik v enem bližnjem kraju, pa nabiralnika nisem našla. No, nič hudega, sem pač pot podaljšala, čas sem imela, moj štirinožni p

Barcelona - kdo je zapeljal med pešce: voznik ali kombi?

Ana Kos
18.08.2017 11:05 (pred 2 dnevi)

Dva moja sta v Španiji ... Ne veliko pred terorističnim napadom sta bila na mestu, kjer je zapeljal kombi med ljudi in po njih. Ko sem za napad zvedela, sem poslala sms enemu od njiju, sicer ni bilo odgovora takoj, ampak sms je prispel na pravo mesto, mobitel je bil aktiven, kar mi je pomenilo, da je z njima v redu. No, potem sem pa dobila sporočilo, da sta bila ne veliko prej tam, prav tam.

Seveda čutim globoko hvaležnost, da se mojima ni zgodilo to strašno, kar se je tistim, ki so tedaj bili na ulici v Barceloni. Biti fizične žrtve nesreče, ranjeni, mrtvi, ali pa predvsem doživeti grozen strah, ko divja tisto vozilo po ulici in gazi po ljudeh.

Hkrati čutim grozo, nemoč, strah, žalost, tudi bes ob tem, kar so doživeli tisti ljudje tam in kar so doživeli in doživljajo bližnji žrtev.

Ob tem bi se dotaknila opazke s spleta, da ni zapeljal med ljudi kombi, pač pa voznik kombija. Opazke in potem razpravljanja o zavajanju novinarjev. Ne bi rekla, da je manipuliranje in zavajanje ljudi,

V Barceloni kombi zapeljal na pločnik med množico

Policija je potrdila, da gre za teroristični napad. 13 ljudi je umrlo, 100 ljudi je v bolnišnici. Dva osumljenca so pridržali.

Lepa pipa

Ana Kos
13.08.2017 23:32 (Aug 13, 2017)

Ob poti, kjer sem že večkrat hodila, opazim nekaj, česar doslej še nisem videla - pipo!

Premaknem ročko, a voda ne priteče. Nič hudega, si mislim, ampak pipa je tako zelo lepa, da jo fotografiram.

A ko se obrnem okrog in ob kupu hlodov na drugi strani ceste pomislim, da ljudi ne bo zeblo, če bodo iz tega nažagali drva. Ne bi opazila ženske, ki je sedela ob kupu na tleh, če se ne bi oglasila iz trave:

"Pa zakaj si slikala? Fotografirala, zakaj?"

"Ker je pipa lepa!" pravim.

"Ampak zakaj??" 

"Ker je lepa. A ne bi smela?" Uf, ženska me pojezi.

"Ampak zakaj si jo slikala? Saj ne teče voda ... ne vem, zakaj ne teče."

"Lepa je pipa. Pač ne teče voda ... pa saj teče voda malo nižje," pravim in odidem. Oja, kako tukaj teče voda! Prav dere!

 

Ampak tista gospa mi je pa dala misliti! Kaj je nekaj dobro samo, če je uporabno?

Enostavno ne razumem, zakaj je vrtala vame s tem, zakaj sem fotografirala pipo.

Vsekakor je tako, da so najlepše stvari tiste, ki niso samo same sebi namen. Lepe hiše so

Vzgoja psa - in človeka :)

Ana Kos
09.08.2017 09:22 (Aug 09, 2017)

Imamo psa in naš pes ima več gospodarjev (ker nas je več pri hiši) in tako je precej razumljivo, da vzgoja ni(bila) čisto enotna :) In zdaj naš pes niti ni več mlad, pač pa "zrel", ja, skoraj bi rekla, da odrasel moški :) Tako zelo človeški je!

Nekaj stvari smo mu uspeli res lepo privzgojiti - ali pa je pač to del njegovega značaja? Tako recimo zna počakati na hrano. Se zgodi, da kdaj kar hodi za človekom, potem pa le ugotovimo, da še ni dobil jesti :) In ko dobi hrano, nikoli ne plane po njej. Lepo kulturno počaka! (No, ko je bil mladiček, je pa npr. "ukradel" kos masla z mize - in vse pojedel, le embalažo ej pustil, dokaz svojega "greha"! :) )

To poletje sem jaz precej sama z njim, in ko greva na sprehod, ga spustim s povodca, kjer je veliko prostora in daleč vidim. Vsekakor pa, ko ga spustim, ga vedno nadzorujem. In pripnem, če kdo prihaja in ga ne poznam ali pa vem, če je človek s psom, pa se psa ne razumeta med seboj. Strašno zanimivo se mi zdi, ko vidim, da tudi dva psa znata iti

Počitnice

Ana Kos
25.07.2017 22:28 (Jul 25, 2017)

Znanka mi je rekla, da že ogromno let ni bila na počitnicah. Dvajset, nekaj takega.

Pa sem pomislila, kaj potem sploh so počitnice! Dopust ona ima. Kaj potem pomeni imeti počitnice? Nekam iti, najbrž to. Nisem je vprašala, kaj njej pomeni imeti počitnice. Vsekakor mi je jasno, da jih po njenem jaz imam :)

Ampak jaz mislim, da jih ima tudi ona! Mogoče res ne gre za dlje časa kam od doma. Ampak ali niso počitnice, če gre lahko za en dan ali nekaj ur nekam, kamor si želi? V naravo? Do reke, na hrib? Posedet na klopco v mestu? Ali pa preprosto nekaj ur brat knjigo?

Kakšne počitnice pa imam jaz?

Dobro mi dene "samota", ki jo te čase uživam, saj sem SAMA "na počitnicah". No, ne čisto sama, saj je pes z menoj. Kar pomeni, da moram zjutraj vstati, čeprav kakšno jutro še ne bi :) Kar pomeni, da trikrat na dan nekam grem :) Včasih tudi uro, dve hodim. Zjutraj grem včasih bosa po travi, knajp seveda :) Spomin na mladost! Na otroštvo. Sredi dneva uživam v prostranstvih okrog sebe, utrgam včasih ka

Kako je smrt razložila deklica z rakom

Ana Kos
24.07.2017 12:49 (Jul 24, 2017)

Ena lepa zgodba:



»Ko bom umrla, mislim, da me bo mama pogrešala, toda ni me strah umreti. Nisem bila rojena za to življenje.«

Kot onkolog z 29-letnimi poklicnimi izkušnjami lahko rečem, da sem zrasel in se spremenil zaradi tragedij, ki so jih bolniki preživeli. Ne poznamo naših zmogljivosti, dokler med težavami ne odkrijemo, da smo sposobni iti daleč preko tistega, kar smo si predstavljali.

Imam lepe spomine na Onkološko bolnišnico Pernambuco, kjer sem naredil prve korake kot profesionalec. Prihajal sem na oddelek za otroke in tam sem se zaljubil v pediatrično onkologijo.

Priča sem tragedijam, ki so se pripetile pacientom, majhnim nedolžnim žrtvam raka. Ob rojstvu prve hčere sem se začel počutiti neudobno, ko so otroci trpeli. Do dne, ko se me je dotaknil angel.

Videl sem angela v podobi 11-letne deklice, ki je bila izčrpana od dveh let različnih zdravljenj, injekcij in vseh težav, ki jih vključujejo programi kemoterapij in sevanja. Ampak nikoli nisem videl, da bi mali angel obupal. Večkra

Lep nasmešek

Ana Kos
19.07.2017 11:49 (Jul 19, 2017)

Kolikokrat se zgodi kaj takega, kar se nam zdi, da je čez naše moči. A kako drugače je, če zmoremo tisto sprejeti (zares - v srcu ali vsaj za silo) z nasmehom ...

Jezus včasih od nas zelo veliko zahteva.
Natanko v takih trenutkih,
ko od nas veliko zahteva,
mu moramo pokloniti lep nasmešek.
(mati Terezija iz Kalkute)

Predvsem od nas je odvisno, ali  bomo videli napol poln ali napol prazen kozarec.

Ali bomo videli napol narejeno nalogo ali napol nenarejeno.

Ali bomo videli, da je poteklo že pol "šihta" ali šele pol "šihta" ...

Da nas je neprijeten sosed samo pozdravil ali nas je tokrat celo pozdravil ...

Da je konec dopusta ali da smo imeli dopust!

Vsi si želimo nebes (citat in nekaj misli)

Ana Kos
17.07.2017 17:40 (Jul 17, 2017)

Razmišljanje ob knjigi Vsi si želimo nebes je postalo tako dolgo, da sem sklenila posebej izpisati še nekaj citatov. In ker je vsaj eden "nastal" zelo dooolg, sta tukaj le dva, knjiga pa se vrača v knjižnico. Da bo na razpolago - resje vredna branja in razmišljanja ob njej!

Na kakšen način sem izbrala prav ta dva citata? Želela sem pokazati prelomnico v Wardovem razmišljanju ... tisto odločilno na fronti ... in tudi prvo večjo prelomnico, ki se tiče odnosa do zunanjega sveta in tako tudi odločitve za iti v vojsko.

Ward dve leti po vojni pride prostovoljno v Belgijo, ve, da mu bodo sodili. Ve, da bo šlo za življenje in (ali) smrt.

Mama mu najde odvetnika.

Bielen me mirno gleda. "Naposled nisi ostal na fronti, Ward. Odločil si se oditi. Nekaj se je moralo zgoditi."

Friedrich. Edgar Friedrich. /.../

"Nekoga sem srečal."

"Povej."

"Na fronti mi je oficir nacionalsocialistov povedal, kakšni ljudje so nacisti. Lahko si domišljam, kar hočem, vendar sem nacist, je rekel."

1944 -

"Odidi," je r

Vsi si želimo nebes

Ja, vsi si jih želimo, pa naj si jih predstavljamo kakorkoli že ali pa si jih ne ... ali pa niti ne verjamemo vanje.

Rodila sem

Ana Kos
16.07.2017 13:24 (Jul 16, 2017)

Rodila sem fantka, majhnega drobcenega fantka. Iskala sem potem stvari zanj, ravno zadnje dni sem vse posortirala in spravila, saj še ni bil čas, da rodim. In potem sem kar rodila, enega drobcenega fantka, čisto drobcenega, ampak živahen je bil in duševno je neverjetno hitro rasel. Takoj smo imeli krst in jaz sem iskala oblekce zanj, ničesar nisem našla, samo iskala sem in iskala. Sklenila sem potem, da bo v redu tudi, če ga zavijem v eno deko - da ga ne bo zeblo, ko je pa tako drobcen.

Deček v mojem naročju se mi je smehljal. Vidno je rasel. Tisto "rasel v modrosti in vednosti"! Potem je malo detece kar spregovorilo. Ne spominjam se besed, ampak vem, da je bila med njimi beseda "Jezus".

Pomislila sem, kako ta otrok hitro raste, zori ... kako upam, da to ne pomeni, da bo hitro preživel svoje življenje .... in hitro "odšel" od tu.

Tako nič nimam rada smrti ... Te čase toliko mislim na ata, takle čas pred dvema letoma sem preživela ob njem, ko je umiral ...

Moje nocojšnje sanje so se z

Vsi si želimo nebes

Ana Kos
15.07.2017 10:37 (Jul 15, 2017)

Ja, vsi si jih želimo, pa naj si jih predstavljamo kakorkoli že ali pa si jih ne ... ali pa niti ne verjamemo vanje.

Zgodba, ki jo je napisala Els Beerten, Vsi si želimo nebes, hitro močno pritegne, potegne nas v raznolika dogajanja, prepletajo se zgodbe, ki jih v prvi osebi piše več junakov. Prepletajo se tudi časovno, nekatere se dogajajo med 2. svetovno vojno, nekatere dosti kasneje.

Kaj je središčno?

Mogoče to, da sta dva fanta, Belgijca, Flamca pravzaprav, dobra prijatelja, najboljša prijatelja - in oba želita narediti nekaj dobrega - in s tem namenom eden, Ward, postane vojak, celo nacist - ker verjame, da bo s tem pomagal svoji ljubljeni deželi, Belgiji, Flandriji - profesor v šoli, zgodovinar, pater, jim je povedal, kako je hudo na vzhodni fronti - da Nemci nujno potrebujejo okrepitev, pri Stalingradu da je strašno. Če ne bodo pomagali vsi, če Nemci ne bodo premagali Rusov, bodo prišli na Zahod Rusi, vse bodo pobili, poklali tudi dojenčke, porušili cerkve, iztrebili kristjane

Els Beerten: Vsi si želimo nebes – KEVD'R

»Z desnico sem si na hitrico potegnil čez oči. Nisem več slišal ječanja moških na ležalnikih ne pomirjujočih besed bolničark. Sam bi lahko ležal na tej postelji, če bi imel smolo. Preč, Ward, ni te…

Še lansk' let' po vrtu špancirat sem šla ...

Ana Kos
13.07.2017 23:49 (Jul 13, 2017)

"Še lansk' let' po vrtu špancirat sem šla,

sem pesmice pela, vesela sem bla ..." poje ljudska pesem.

Koliko čistega veselja in hrepenenja na začetku in koliko grenkobe potem:

"Zdaj sineku pojem, da lažje zaspi,

zato imam solzne oči."

Grenka žalost kljub temu, da je ja krasno imeti otroke (posebno, če verjameš, da je sad ljubezni!). A imeti otroka prezgodaj, ko človek še ni pripravljen na to ali pa je sam (ko je ženska sama), je veliko manj krasno.

Predzakonska spolnost, ki gre preko "dovoljenih" mej, ne zagotovi varnosti ... predvsem je ne zagotovi dekletu.

Pa še zdaleč ne gre samo za nezaželenega otroka. (Končno: proti "vsiljivim" otrokom se da precej uspešno zaščititi - če že hočeš!)

Človek ima zelo občutljivo dušo, ki biva v telesu in oboje je lahko zelo ranjeno. Ni nujno v vsakem primeru, da se to zgodi, a največ gotovosti, da človeka - ne eden ne drug - ne bosta zlorabljena (da se bosta resnično čutila varna drug ob drugem, saj je le v tem lepota telesne ljubezni), nudi zakon z

Misliti s srcem

Ana Kos
12.07.2017 08:43 (Jul 12, 2017)

Včasih govorimo, da naj uporabljamo "zdravo kmečko pamet". Včasih govorimo o intuiciji. Včasih govorimo (z Malim princem), da je bistvo očem nevidno, da če hočemo videti, moramo gledati s srcem.  Včasih skušamo brati med vrsticami, pri tem smo bolj ali manj uspešni, veliko je vredno, če znamo sami sebe brati (sebe začutiti, sebe poznati), sploh tisto med vrsticami ... :)

Čutiti s srcem ...? To je to, kar nas najbolj preplavlja, če si dovolimo hkrati misliti in čutiti.

Zanimiv zapis Andreja Uleta:

V raznih tradicijah, posebno v vzhodnih duhovnih tradicijah ima srce vlogo središča človeškega bitja. Srce predstavlja izvor, od koder izhajajo naše misli, čustva, občutki in želje in kamor se tudi vračajo. Vendar vsaj v zahodnem svetu vlada predstava o nasprotju med srcem in možgani, med čustvi in razumom. Morda tudi zato zahodnjaki nenehno divjamo po svetu in nikjer ne najdemo miru. Brez soglasja s samim seboj, soglasja med srcem in razumom tudi ne moremo nikjer najti miru. Zato pogosto

Prosim, pazi na mamo

Ana Kos
01.07.2017 11:43 (Jul 01, 2017)

Rezultat iskanja slik za prosim, pazi na mamo
Ganljiva zgodba Prosim, pazi na mamo korejske pisateljice Kjung Suk Šin o mami Park So Njo, ki izgine in jo mož in otroci iščejo, ob tem pa mislijo nanjo, se spominjajo mnogih dogodkov v zvezi z njo, težko jim je ob spoznavanju, kako zelo samoumevno se jim je zdelo, da ona je, da za vse poskrbi, da vse teče, kot mora.
Mama je bila mama. Rodila se je kot mama.
V glavnem pred njenim izginotjem nihče ni razmišljal o tem, ali je srečna, ali je zadovoljna, kako sploh čuti, kako razmišlja in zakaj ...
Otroci in mož so jo jemali skoraj kot del kuhinje in gospodinjstva, kot inventar, vedno je skrbela za to, da nihče ne bo lačen. Ko so se rojevali otroci, so bili revni, ampak znala je ustvariti kosilo "iz nič", znala je "vse" postrgati, oživiti vrt, skrbeti za živali.
"Misliš, da je bila mama rada v kuhinji?" /.../ (se) sprašuje ena od hčera. Sestra se začudi. Mama v kuhinji je bila vendar tako nekaj samoumevnega!
"... in nenadoma me je obšlo, da bi vse zagnala po tleh," je mirno pripovedova

Kaj je človek na tem sveti ...

Ana Kos
29.06.2017 10:00 (Jun 29, 2017)

"Še posodo pomijem," rečem gospe, s katero včasih preživim kakšno uro, malo za družbo, malo pa zato, da ji pomagam pri stvareh, ki jih sama ne zmore.

"To bi morala jaz, ne pa vi," reče rahlo v zadregi, jaz pa se pohecam:

"Pa zamenjajva, jaz grem v posteljo namesto vas, vi pa pomijete posodo!"

"Ne bi vam priporočila!" reče napol hudomušno napol resno.

Ja, vsak ima svoje "za opravit" ... delo, počitek, bolezen, zdravje ...

Ko se vrnem iz kuhinje k njej, ji povem, kako občudujem njeno znanje. Kako veliko ona ve. Kaj vse si je zapomnila in še danes zna na pamet!

Ob kolikih datumih takoj ve, kaj se je na ta dan zgodilo, kateri praznik je, kdo goduje, kdo se je rodil, kaj se je zgodilo na državnem nivoju  ...

Mnogokrat se čudim, kako dolge pesmi še zmeraj zna na pamet. No, včasih res kakšne kaj spusti ali pa dvakrat ponovi, ampak to vendar ni nič čudnega.

No, povem ji, kako občudujem to, da zna še vedno, v svoji visoki starosti (čez 90 let) toliko pesmi na pamet.

Povem ji, da bi rada zapis

Ob prazniku moje domovine oz.: Moja mama bolje kuha kot ti!

Ana Kos
26.06.2017 11:01 (Jun 26, 2017)

(Napisala sem včeraj.)

Danes je praznik. Praznik moje države. Vse najboljše, Slovenija!

Ob tem pomislim, da sem na splošno precej nepraznovalska. Ko sem bila otrok, so bili določeni prazniki bolj naporni kot navadni dnevi, rojstnih dni pa nismo praznovali. Poleg tega, da nisem zelo navajena praznovati sem postopoma vse bolj taka, da opuščam vse nenujno (no, lahko bi razpravljali o tem, kaj je nujno in kaj ne). Tako da so prazniki pogosto predvsem neko občutje v meni, na zunaj se skoraj ne kaže ali pa tisto zunanje morda niti ne izrazi notranjega doživljanja. Tako recimo so zame jaslice nekaj zunanjega. Božič zame ni izražen v jaslicah. Zaradi sebe jih ne bi postavljala. Velika noč? Zunanje, npr. določena hrana, je običaj, ampak samo običaj, nič ne pove o sami veliki noči.

Pa vendar običaji, določena hrana, obredi, te zunanje stvari lahko zelo pomagajo človeku doživeti tisto notranje.  Morda pomenijo veliko spomini, spominjanje na prej. Določeni prazniki in obredje nas postavlja v čas.

Domovina smo MI!

Slovenija JE naša domovina, pa četudi ni vse lepo v njej.

Kdor je brez greha ... oz. kakor živiš, tako umreš

Ana Kos
21.06.2017 12:29 (Jun 21, 2017)

Ob tragični smrti našega igralca sem videla vseh vrst komentarje. Žal mnogo žaljivih. Ne vem kaj dosti o tem, kako je konkretni človek živel, kako je mislil, kaj delal, in ne vem, kaj se je zares zgodilo v urah pred njegovo smrtjo ali v uri smrti. Videla sem tudi naslove nekaterih iger, v katerih je igral, prebrala sem nekaj njegovih komentarjev, poslušala izjavo ob družinskem zakoniku.

Ne glede na vse je bil človek. Za nekatere velik človek, za nekatere ne. Ampak vseeno človek.

'O mrtvih nič, razen dobrega'

Star pregovor 'O mrtvih nič, razen dobrega' tudi zdaj pride v poštev. O vsakem od nas so lahko pogrebni govori polni lepega ... in tudi marsikaj slabega se najde o vsakem od nas. Jaz imam rada poštene govore (in sploh pošteno govorjenje o pokojniku, ne gre samo za tisto ob samem pogrebu), nikoli pa ne sovražnih. Nikoli ne mrhovinarskih.

Boli me spoznanje, koliko ljudi uživa v hudem, ki doleti - druge. Predvsem seveda, če so to njihovi "sovražniki", morda politični nasprotniki.

B

Marija, Marija, pomagaj nam ti ...

Ana Kos
20.06.2017 10:56 (Jun 20, 2017)

Ko odpiram vhodna vrata, vedno prisluhnem glasovom v sobi. Gospa spi, je budna, je mirna, je v skrbeh ...?

Mnogokrat me sprejme molitev ... "Marija, Marija, pomagaj nam ti!" Kolikokrat so to besede, ki jih zaslišim, ko vstopam. Tudi druge molitve, vsakovrstne, očenaš, zdravamarija, razne mašne, tudi molitev za odpustke. Prav preseneča gospa, koliko molitev še ostaja zapisanih v njenem zvestem spominu! Ampak "Marija, Marija, pomagaj nam ti!" je najpogostejša, tako pogosta, da se je že meni zasidrala v srce.

Gospa ne more več delati drugega, pa moli!

Gotova sem, da jo molitev ohranja duševno čilo in skoraj vedno mirno, čeprav ne more sama vstati, iti na stranišče, čeprav se brez pomoči ne more umiti, preobleči. Čeprav potrebuje pomoč pri vsem.

Njeno življenje je prepojeno z molitvijo in to jo ohranja prijazno, milo, vljudno, pozorno.

Velja sicer, da naj ne uporabljamo "svetih imen" nemarno, razpuščeno, pretirano. Vendar pri njej čutim, da jih uporablja zelo zares, ona zares moli. Ona je

Človek, človek, kaj je s tabo ...

Ana Kos
18.06.2017 08:54 (Jun 18, 2017)

"Človek, človek, kaj je s tabo,

nis' več za nobeno rabo ..."

Sem pri stari gospe, ki ne more več vseh svojih osnovih potreb zadovoljiti sama, in medtem ko ji pomagam pri preoblačenju, začne recitirati pesem:

"Človek, človek, kaj je s tabo ..."

Pesem je dosti daljša, ona jo zna na pamet, jaz sem se je pa doslej na pamet naučila le dva verza. :) Ko gospo zanese in zakrili in komaj lovi rokave, sredi tega omahovanja začne z verzi: "... nis' več za nobeno rabo," vendar ni čutiti prav nič grenkobe. Dejstvo pač. V njej je mir. V njej je nekakšno prisrčno zadovoljstvo. Ne godrnja, včasih sicer izrazi strah, če se ne znajde čisto dobro v prostoru (da se v času ne, sama dobro ve in to več ne predstavlja večjega problema), pač pa večinoma z veseljem sprejema življenje. Življenje tako kot je. Včasih pove o izgubah svojih dragih ljudi ... kako vedno nosi v srcu svojega ljubega brata, ki je umrl v drugi svetovni vojni. Toliko lepega nosi v srcu!

"Vse pride, vse mine, recitira pesem,

se vse spreme

Krvodajalska!

Ana Kos
12.06.2017 17:14 (Jun 12, 2017)

... akcija seveda. Samo da je akcija, magari krvodajalska! Tako sem pomislila ob izrazu "krvodajalska akcija", ko sem nameravala spet iti dat kri - pa se na koncu ni zgodilo, ker je nekaj prišlo vmes. Ampak čas je že, da grem spet, moje krvi je pa tudi menda dovolj :) (Prejšnji mesec bi že lahko šla.)

Sploh pa, dobila sem prijetno spodbudo - en dan je en moj učenček povedal, da je šel njegov oči na krvodajalsko, pa sem rekla, jaz tudi včasih grem.

Oooo, kakšne oči so dobili otroci! Ja, že zaradi teh oči bom spet šla!

Ampak!

Ko sem nazadnje šla na "akcijo", so mi potem rekli: "Danes pa počivajte!"

In sem rekla: "Kako lepo, da mi kje rečejo, da naj počivam!" :)

Pa se je potem oglasil tisti, ki me je "izprašal" v zvezi z mojo anamnezo: "Večkrat pridite na krvodajalsko, pa boste lahko vsakič počivali!"

Naj je bil to hec ali ne, me je nekoliko zbodlo! Res je, ne hodim redno. Nisem tam vsake štiri mesece. Pravzaprav v vsem življenju še nisem bila prav velikokrat tam. Kot mlada mama pač nisem

Zgodba o žebljih v ograji in indigo

Ana Kos
04.06.2017 16:30 (Jun 04, 2017)

Zgodba o žebljih v ograji. Verjetno marsikomu znana zgodba. Zapisala sem jo po spominu in morda še malo po svoje - z namenom, da jo uporabim pri verouku.

Majhen fant, ki se je večkrat grdo obnašal, se je nekega dne spet zelo razburil … Tako kot že večkrat; in tedaj je uporabljal grde besede, žaljivke, včasih je koga udaril, brcnil ...
Njegov oče je bil pameten človek. Pomislil je, da tako res ne gre več. Kaj naj naredi, da iz njegovega muhastega dečka zraste dober fant?
Sinu je dal vedro, polno žebljev, ter ga peljal za hišo do lesene ograje. Rekel mu je, da naj vedno, ko bo razburjen in se ne bo mogel obvladati, zabije en žebelj v ograjo.
Dečku se je zdel očetov predlog zanimiv in tako je takrat, ko bi najraje koga udaril ali mu kaj neprijetnega rekel, šel do ograje in vanjo zabil en žebelj. Prvi dan je fant zabil v ograjo kar 37 žebljev. In potem je bil kakšen dan, ko se je manjkrat razjezil in mu zato ni bilo treba zabiti veliko žebljev, in spet kakšen, ko je moral zabiti spet ve

Oglasi

6250.) osterreich

Kategorija: Otroška literatura

Cena: 12.99 €

7361.) jesti modro

Kategorija: Leposlovje

Cena: 9.99 €

za vse, ki iščete večji družinski avto, je peugeot 308 prava izbira, saj je dovolj prostoren, ima velik prtljažnik ter tudi sistem isofix, da bodo vaši malčki varni v avtu. poleg udobne vožnje pa vas bo verjetno prepričala tudi nizka poraba. vse ostale prednosti tega vozila, si lahko preberete v članku, ki je objavljen na spletni strani avto magazina. 

Kategorija: Storitve

Cena: Pokličite za ceno

prednosti vozila kia ceed: nizka poraba, številna dodatna oprema, ki je že vključena v osnovno ceno, vzvratna kamera in parkirni senzorji, zelo udobni prednji sedeži in še bi lahko naštevali. celoten članek, si lahko preberete na avto-magazin. 

Kategorija: Avtodeli in oprema

Cena: Pokličite za ceno

517.) naše morje

Kategorija: Naravoslovje

Cena: 14.99 €

7674.) človek z zamudo

Kategorija: Leposlovje

Cena: 8.99 €

7673.) volčiči

Kategorija: Leposlovje

Cena: 9.99 €

6807.) ribanje i ribarsko  prigovaranje

Kategorija: Leposlovje

Cena: 19.99 €

7196.) ratne tajne

Kategorija: Leposlovje

Cena: 17.99 €

7194.) zibelka knjige

Kategorija: Leposlovje

Cena: 12.99 €

7604.) sirene z lesbosa

Kategorija: Leposlovje

Cena: 14.99 €

7082.) mak

Kategorija: Leposlovje

Cena: 13.99 €

Prikaži več
Zapri predvajalnik
Prikaži seznam predvajanja
Prestavi predvajalnik
Povečaj