Taja in ... je komentiral/a na SamoPogovor
23:43
La Femme je objavil/a novo fotografijo
23:34
22:40
TEAL d.o.o. je objavil/a novo fotografijo
22:11
TEAL d.o.o. je objavil/a objavo
22:11
TEAL d.o.o. in woodicinvestment Company sta sedaj prijatelja.
22:11
21:25
i k a je komentiral/a na SamoPogovor
21:25
21:22
19:15
18:51
Oseba Miran P. je začel/a spremljati andro goblon
18:47
Oseba Iztok Rener je začel/a spremljati David Pelko
18:07
Dajana Babič je objavil/a objavo zeh zeh false flag
17:25
Slovenska  filharmonija

Najbolj obiskano

Modri abonma in Oranžni abonma

ORANŽNI IN MODRI ABONMA - Gallusova dvorana CD: 8 koncertovVPIS ABONMAJEV ZA SEZONO 2017/2018Spoštovane abonentke, cenjeni abonenti!Na vaš naslov boste do 20. maja 2017 ...

Vpis abonmajev 2017/18

Vpis za nove abonente in vse, ki bodo poslali prijavnico:od 19. do 30. junija 2017od 11. do 13. ure in od 15. do 17. ure, v Slovenski filharmoniji, Kongresni trg 10, 1000 Ljubljana

Oranžni abonma 8

Spoštovani! Vljudno vabljeni na osmi koncert Oranžnega abonmaja Slovenske filharmonije (Juventus senectutis 8), ki bo 25. in 26. maja 2017 ob 19.30 v Gallusovi dvorani ...

Oranžni abonma 7, 6. in 7. 4. 2017 (foto Darja Štravs ...

Orkester Slovenske filharmonije, Hans Graf, dirigent, Alena Baeva, violina, Gabriel Fauré: Masques et bergamasques, Erich Wolfgang Korngold: Koncert za violino in orkester v D-duru, op. 35, ...

Vokalni abonma

VOKALNI ABONMA - Velika dvorana SF: 8 koncertovVPIS ABONMAJEV ZA SEZONO 2017/2018Spoštovane abonentke, cenjeni abonenti!Na vaš naslov boste do 20. maja 2017 prejeli položnico ...

Modri abonma 7

Orkester Slovenske filharmonijedirigent Stefanos TsialisTina Žerdin harfaSera Goesch sopranDane Škerl: Tretji koncert za orkester (Terzo Concerto – intonazioni Concertanti)    ...

Prijatelji

Branko Gaber
Modri abonma 6
 

Orkester Slovenske filharmonije
Simon Krečič, dirigent
Eugen Indjic, klavir

Johannes Brahms: Koncert za klavir in orkester
št. 2 v B-duru, op. 83
Carl Maria von Weber: Turandot, scenska glasba
Paul Hindemith: Simfonične metamorfoze
na teme Carla Marie von Webra

Puccinijeva opera Turandot in slovita arija Nessun dorma sta zadnjih nekaj deset let tako priljubljeni, da se rado pozablja, kako priljubljen je bil motiv maščevalne princese vse od sredine 18. stoletja, ko ga je beneški dramatik Carlo Gozzi postavil na oder. Našel ga je v zbirki Tisoč in en dan francoskega orientalista in diplomata Françoisa Pétisa de la Croixa, ki je v njej po vzoru Tisoč in ene noči zbral perzijske zgodbe.

Zgodba se je po prvotnem uspehu v Benetkah ob prelomu stoletja uveljavila v Nemčiji, kjer jo je predelal Schiller, uprizoril pa kar Goethe v Weimarju. Prek njiju je prišla do Mozartovega nečaka von Webra, nato pa našla pot nazaj v Italijo do (med drugim tudi) Verdijevega libretista Andree Maffeija (v času zgodnjega Verdija, ko je med drugim uglasbil tudi Schillerjevo igro Spletka in ljubezen).

V drugi polovici 19. stoletja je zanimanje zanjo nekoliko zamrlo, ponovno pa je dobesedno izbruhnilo v prvi četrtini 20. stoletja, ko so se z njo ukvarjali tako znameniti gledališčniki, kot so Max Reinhardt, Gordon Craig in Jevgenij Vahtangov, med glasbeniki pa Ferruccio Busoni in seveda Puccini. Vsi ti so v glavnem izhajali iz Schillerjeve obdelave, le Puccinijeva libretista sta svobodno po Gozziju (in estetiki commedie dell’ arte) dodala komični tercet ministrov Pinga, Ponga in Panga, ki v dramskem vrhuncu opere postanejo srhljivi oblastniki.

Sredi stoletja sta se k motivu vrnila še sam Bertolt Brecht, ki ga je kajpak obdelal v skladu s svojo doktrino političnega gledališča, in Paul Hindemith, le da slednji le delno, saj je poleg Turandot v svojih Metamorfozah uporabil tudi material iz drugih Webrovih skladb. Vsekakor gre za vseevropsko fascinacijo z orientalsko ljubezensko zgodbo, ki bi jo veljalo še temeljiteje obdelati.

In kaj ima s tem mednarodnim kostumskim 'ping-pongom' tako resnoben skladatelj, kot je bil Brahms, ki je za povrh še zavračal programsko glasbo? Isto kot Goethe in Mozart, čeprav je to manj znano, namreč fascinacijo z Italijo, ki jo je obiskal kar devetkrat, prvič pa ravno leta 1878, ko je začel s tem koncertom. In da ne bi pretiravali z neglasbenimi dejstvi: v partituri Koncerta se noben izvajalski napotek ne pojavi pogosteje kot »dolce«.

Slovenska  filharmonija
Slovenska filharmonija
Objavil/a 2017-02-16 13:26:11 (Feb 16, 2017)

ZADNJE OBJAVE

close_btn