Ana Kos je komentiral/a na Pesem o ponavljanju
21:32
Taja in ... je komentiral/a na Pesem o ponavljanju
21:27
Taja in ... je komentiral/a na Pesem o ponavljanju
21:19
19:40
19:40
Zim Zelen je objavil/a novo fotografijo
14:29
Zim Zelen je objavil/a objavo Strele
14:24
14:16
Oseba Vlasta Kunej je delil/a objavo objavo: Ječmenove jedi
12:05
Vlasta Kunej je objavil/a objavo Ječmenove jedi
12:05
11:09
Slovenska  filharmonija

Najbolj obiskano

VPIS ABONMAJEV 2017/18

Danes začenjamo z vpisom abonmajev za koncertno sezono 2017/18!Vpis poteka do petka, 30. junija.Vabljeni k ogledu naših dogodkov!Več o vpisu lahko preberete na ...

fotografije s koncerta Od opere do muzikala s Slovensko ...

V soboto je bilo nepozabno!17. junij 2017 ob 21.00Kongresni trg, LjubljanaOrkester Slovenske filharmonijeSimon Dvoršak, dirigentNuška Drašček Rojko, mezzosopran

Modri abonma in Oranžni abonma

ORANŽNI IN MODRI ABONMA - Gallusova dvorana CD: 8 koncertovVPIS ABONMAJEV ZA SEZONO 2017/2018Spoštovane abonentke, cenjeni abonenti!Na vaš naslov boste do 20. maja 2017 ...

Kaj nas čaka v naslednji koncertni sezoni Slovenske ...

Predstavniki Slovenske filharmonije so 6. junija 2017 v Dvorani Marjana Kozine prisotnim novinarjem in ostalim udeležencem predstavili dogajanje v prihajajoči sezoni 2017/2018.Direktor Damjan ...

Od opere do muzikala z Orkestrom Slovenske filharmonije

Festival Junij v Ljubljani 2017Od opere do muzikala s Slovensko filharmonijo17. junij 2017 ob 21.00Kongresni trg, LjubljanaOrkester Slovenske filharmonijeSimon Dvoršak, dirigentNuška ...

Vpis abonmajev 2017/18

Vpis za nove abonente in vse, ki bodo poslali prijavnico:od 19. do 30. junija 2017od 11. do 13. ure in od 15. do 17. ure, v Slovenski filharmoniji, Kongresni trg 10, 1000 Ljubljana

Prijatelji

Branko Gaber
Slovenska filharmonija (1947)
 

Po zmagovito končani vojni leta 1945 so tudi na glasbenem področju nastale nove razmere. Nastale so nove kulturne, tudi glasbene, ustanove, ki jih potrebuje narod za svojo identiteto. 

Na pobudo skladatelja Marjana Kozine, dirigenta Sama Hubada in muzikologa Vlada Golob je leta 1947 nastal sklep o ustanovitvi Slovenske filharmonije. Slovenska vlada je na predlog ministra za prosveto dr. Potrča 30. decembra 1947 izdala odločbo o ustanovitvi Slovenske filharmonije. 

Slovenska filharmonija je imela svoj simfonični orkester, mešani in mladinski zbor (do leta 1952), godalni kvartet (znan kot Ljubljanski kvartet) in koncertno poslovalnico (ta je leta 1952 postala samostojna). 
Orkester so sestavljali glasbeniki simfoničnega orkestra Radia Ljubljana in člani Tržaške filharmonije, s katerimi je prišel po vojni v Ljubljano tudi njen dirigent Jakov Cipci. Oba zbora sta prešla v novo glasbeno ustanovo z radia.

1948–1950
Marjan Kozina, direktor in umetniški vodja 
Jakov Cipci in Samo Hubad, stalna dirigenta 
Rado Simoniti in Valens Vodušek, zborovodji 

Prvi koncert novega Orkestra Slovenske filharmonije je bil 13. januarja 1948, vodil ga je španski dirigent Salvador Bacarisse v veliki unionski dvorani. 

Lucijan Marija Škerjanc (1950–1956), direktor in umetniški vodja
Stalni dirigenti: Jakov Cipci (1948–1955); Samo Hubad (1948–1966); Bogo Leskovic (1951–1958); Lovro Matačić (1955–1956)

… "početki so bili dokaj skromni in je bilo potrebno veliko napora, da je v tako kratkem času Filharmonija prispela do prvenstvenega mesta v našem koncertnem življenju" (L. M. Škerjanc, sreda četrte sezone 1951/52).

Leta 1952 je "izvajalni kolektiv Slovenske filharmonije, orkester in zbor" prejel Prešernovo nagrado za koncertno sezono 1950/51. 

V sezono 1954–1955 je stopila Slovenska filharmonija s popolnoma novim delovnim načrtom in z bistveno spremenjeno programsko politiko. Uvedli so tri abonmaje s po sedmimi koncerti ter jih poimenovali “Rumeni”, “Zeleni” in “Rdeči” abonma. 

v. d. Rudolf Starič (januar 1956 – oktober 1956) 
Marijan Lipovšek (oktober 1956 – december 1964), direktor in umetniški vodja
Janez Bole, Jože Hanc in Samo Vremšak, zborovodje poleg prej omenjenih

Novost konca 50-ih let je bila uvedba Ljudskega abonmaja. Poudarek je bil tudi na mladinskih koncertih in koncertih mladih umetnikov in končno tudi na novih slovenskih delih, saj se je pokazala potreba po drugačnem programu, ki bi bil gradbeni kamen “k pravilni liniji naše programske politike, h kateri stremimo”. 

Ciril Cvetko (december 1965 – december 1969), direktor in umetniški vodja

Abonmajske koncerte Slovenske filharmonije so obogatili mnogi sijajni solisti in dirigenti med njimi tudi violinista Yehudi Menuhin in Henryk Szering in pianistična zvezda takratnega obdobja Arthur Rubinstein. Vsi so nastopili pod taktirko Boga Leskovica.

Večjo krizo je Slovenska filharmonija preživljala v drugi polovici sedemdestih let. Sredi priprav za proslavo šestdesete obletnice ustanovitve in dvajsetletnice delovanja v novih razmerah se je namreč pojavil predlog RTV Ljubljana o združitvi radijskega, opernega in filharmoničnega orkestra. Razpustili naj bi zbor, filharmonični arhiv in stavbo na Trgu revolucije izročili RTV Ljubljana. Predlog je naletel na ogorčen odpor v vsej kulturni javnosti, ki se je zavzela za ohranitev vseh treh orkestrov in tudi utemeljila njihovo potrebo in njihov pomen.
Tedanji republiški sekretariat za kulturo in prosveto je izdelal elaborat o predvideni združitvi treh ljubljanskih orkestrov in ugotovil, da bi bili rezultati porazni (število simfoničnih koncertov bi upadlo za dve tretjini, prihranek sredstev bi bil minimalen, bistveno bi se zmanjšale možnosti programske politike v naši koncertni dejavnosti itd.).

V dvajsetih letih je imela Slovenska filharmonija okrog 1500 koncertnih nastopov, izvedla več kot 800 slovenskih in jugoslovanskih skladb, povprečna zasedenost koncertov pa se je gibala okoli 90 % zmogljivosti. 

v. d. direktor Nastja Žgur (januar 1970 – september 1970)

Darijan Božič (oktober 1970 – september 1974), direktor in umetniški vodja
Oskar Danon (1970 - 1974), šef dirigent 
Anton Kolar (1972 – 1979), asistent dirigent
Uroš Lajovic (1972), asistent dirigent

Z velikimi ambicijami, da postane Orkester Slovenske filharmonije najboljši v državi in da postane njegova kakovost evropsko primerljiva, je začel svoje delo kot vodja ustanove skladatelj Darijan Božič. Ob sebi je imel kot šefa dirigenta mednarodno uveljavljenega jugoslovanskega dirigenta Oskarja Danona. 

 “Tri osnovne naloge, ki si jih je zastavilo umetniško vodstvo SF, so dvig kvalitete ansamblov, skrb za domačo ustvarjalnost ter skrb za slovenske reproduktivce.” 
V tekoči sezoni naj bi bila v ospredju prva naloga, drugo in tretjo pa bi upoštevali glede na dane možnosti. Menil je, da “vsega naenkrat ni moč storiti, hlastanje pa v umetnostnih prizadevanjih le redko rodi sadove”. Ostali so trije abonmaji, poimenovani po barvah, vendar s podnaslovi (simfonija, koncert, poetične teme v glasbi). 

V sezoni (1972–1973) je Božič uvedel novost pri razporeditvi abonmajev. Namesto treh, poimenovanih z barvami, so uvedli šest abonmajskih ciklusov po interesih poslušalcev. 
V začetku sezone 1974/75 je Slovenska filharmonija povečala število abonentov in uvedla novost. Z orkestrom Slovenske filharmonije so nastopali tudi drugi domači umetniki. Med njimi je pomemben prispevek Marka Muniha (1963–1971), ki je bil med drugim tudi Švarov in nato Matačićev učenec, in Antona Nanuta (1980–81), orkestru je dirigiral predvsem v drugi polovici sedemdesetih let. 

Anton Kolar (oktober 1974 – februar 1975), v. d. direktor

Marjan Gabrijelčič (februar 1975–1979), umetniški vodja
Dragiša Ognjanović (1976–1980), organizacijsko-finančni direktor

Svoje videnje programske politike je Gabrijelčič predstavil v začetku sezone 1976–1977 takole: “Pred nami je nova sezona, v kateri smo prisotni kot soustvarjalci skupnega iskanja umetniških doživetij. Povezanost nam narekujejo skladateljska sporočila iz preteklosti in današnjega snovanja, a tudi težnja k poglabljanju dosedanje usposobljenosti za odzivanja nanje ... V 30-letnem obdobju smo se oblikovali v stiku s preteklo in sodobno glasbeno mislijo. Ob njej je zaživela ustvarjalna in poustvarjalna sla naših umetnikov, ki v predvojnem in preteklem času ni mogla pognati vseh korenin. Skorajda vse moči slovenskih glasbenih osebnosti so se stekale v filharmonično povezujočo vlogo. Široka in vsestranska Slovenska filharmonija pa ni bila le stičišče za koncertno predstavljanje glasbe. Vzgojna in ustvarjalna spodbuda sta njeni enakovredni lastnosti, nad njima pa je še višja zahteva, stopiti v korak s svetovnim glasbenim dogajanjem in tako doseči priznanje ustvarjalne samobitnosti ...”Predvsem pa je poudaril gostovanja, ki so v letih od 1975 do 1978 naraščala “s tako naglico, da je presenetljiv primerjalni podatek. Slovenska filharmonija je v tem obdobju izvedla več koncertov na gostovanjih kot prej v 26 letih. Prav tako je bilo predstavljenih več slovenskih del v mnogih evropskih državah in v ZDA (Bravničar, Božič, Ciglič, Stibilj, Lebič, Ramovš, Osterc, Kozina, Srebotnjak m. d.)”. 

Orkester Slovenske filharmonije je nastopil na festivalih in prireditvah: na Varšavski jeseni, na festivalih v Asconi in v Monsu, na festivalu orkestrov v New Yorku (Carnegie Hall), abonmaju v Salzburgu, v Švici, na dnevih jugoslovanske kulture v Sovjetski zvezi itd. V vsem povojnem obdobju je Slovenska filharmonija gostovala v 11 državah, 105 mestih pa tudi v 40 krajih v Sloveniji ter v 16 jugoslovanskih mestih. 

V času Gabrijelčičevega vodenja ustanove je prenehal z delom filharmonični zbor (1976), kar je povzročilo težave pri izvajanju velikih vokalno-instrumentalnih skladb. Praznino je v veliki meri zapolnil amaterski Consortium musicum (zborovodja Mirko Cuderman) ter nekateri drugi zbori. Vodstvo ustanove so razdelili na organizacijsko-finančno in umetniško področje. 

Uroš Lajovic (maj 1979 – december 1979), v. d. direktor

Boris Šinigoj (1981–1998), direktor
Ivo Petrić (1979–1996), umetniški vodja
Uroš Lajovic, stalni dirigent
Milan Horvat (od 1981), stalni gost dirigent

Novi umetniški vodja je takole nagovoril abonente v začetku sezone 1980/81: “Glasba je tista univerzalna umetnost, ki povezuje kulturne sredine in nam pomaga premostiti časovne razlike stoletij. Žlahtnosti in pronicljivosti človekovega duha je skozi glasbeno govorico vedno uspelo najmočneje in najprepričljiveje spregovoriti resnico o svojem času in sredini, v kateri je nastala. Zato se tako radi predajamo njeni sporočilom in prisluhnemo zvokom preteklosti, kakor tudi današnjim problemom, ki odzvanjajo v razmišljanjih sodobnih skladateljev.” 

Cankarjev dom
Najprej z junijskim promocijskim koncertom, nato pa jeseni 1982 z uradno otvoritvijo, so se odprla vrata novega kulturnega hrama v Ljubljani. Slovenska filharmonija je svojo dejavnost zdaj lahko v veliki meri preselila v Cankarjev dom, število obiskovalcev se je potrojilo, veliki simfonični orkester je nastopal v akustično primernejši dvorani, saj je postala filharmonična, za izvedbe z večjimi zasedbami, zaradi zvočne prezasičenosti premajhna. 

Umetniški vodja Slovenske filharmonije Ivo Petrić je po tej sezoni zapisal, da je "vse dvome o upravičenosti novega velikega kulturnega hrama, o prirejanju simfoničnih koncertov v njem, ovrgel naval na abonmajske koncerte Orkestra Slovenske filharmonije, saj so zabeležili neverjeten, rekorden obisk". 

Abonmaji so bili polni, prosti sedeži sproti razgrabljeni. "Ali je to še muha enodnevnica, privlačnost nove dvorane, novega zvoka, ki ga prej v Ljubljani nismo bili vajeni? Neke vrste novi snobizem? Malomeščanstvo, kot so skušali nekateri kritiki oceniti fenomen. Ali pa je to vendarle rezultat trdega dela in osvajanje nove zvočnosti v veliki, akustično primerni dvorani, kjer se dobro počutijo vsi: orkester, solisti, dirigenti in poslušalci," se je spraševal in odgovarjal umetniški vodja. 

Mojca Menart (1998–2002), poslovna direktorica 
Marko Letonja (1996–2002), umetniški vodja in dirigent orkestra
Mirko Cuderman (1991-2009), umetniški vodja in dirigent Slovenskega komornega zbora

Z vključitvijo Slovenskega komornega zbora, ustanovljenega kot samostojno glasbeno telo leta 1991, v Slovensko filharmonijo leta 1999, ki ga je od njegove ustanovitve vodil Mirko Cuderman (asistent Marko Vatovec), je hiša po daljšem času spet dobila vokalni ansambel, ki omogoča načrtnejše in dolgoročnejše planiranje ne samo Vokalnega abonmaja, kot ga je zbor izvajal že poprej, ampak tudi velikih vokalno-instrumentalnih del. 

Jelka Ladiha (2002–2003), v. d. direktorja 

Damjan Damjanovič (od leta 2004), poslovni direktor 
Monika Kartin (2002–2005), programska direktorica Orkestra Slovenske filharmonije
George Pehlivanian (2005–2008), šef dirigent Orkestra Slovenske filharmonije
Emmanuel Villaume (2009–2012), umetniški vodja in šef dirigent Orkestra Slovenske filharmonije
Steffen Schreyer (2009–2014), šef dirigent Slovenskega komornega zbora
Martina Batič 
(2014–), umetniška vodja Zbora Slovenske filharmonije
Kery-Lynn Wilson (2012–2014), šef dirigent Orkestra Slovenske filharmonije
Uroš Lajovic (2015–), šef dirigent Orkestra Slovenske filharmonije

Slovenska  filharmonija
Slovenska filharmonija
Objavil/a 2016-11-29 09:25:44 (Nov 29, 2016)

ZADNJE OBJAVE

close_btn