Ana Kos je komentiral/a na Pesem o ponavljanju
21:32
Taja in ... je komentiral/a na Pesem o ponavljanju
21:27
Taja in ... je komentiral/a na Pesem o ponavljanju
21:19
19:40
19:40
Zim Zelen je objavil/a novo fotografijo
14:29
Zim Zelen je objavil/a objavo Strele
14:24
14:16
Oseba Vlasta Kunej je delil/a objavo objavo: Ječmenove jedi
12:05
Vlasta Kunej je objavil/a objavo Ječmenove jedi
12:05
11:09
Slovenska  filharmonija

Najbolj obiskano

VPIS ABONMAJEV 2017/18

Danes začenjamo z vpisom abonmajev za koncertno sezono 2017/18!Vpis poteka do petka, 30. junija.Vabljeni k ogledu naših dogodkov!Več o vpisu lahko preberete na ...

fotografije s koncerta Od opere do muzikala s Slovensko ...

V soboto je bilo nepozabno!17. junij 2017 ob 21.00Kongresni trg, LjubljanaOrkester Slovenske filharmonijeSimon Dvoršak, dirigentNuška Drašček Rojko, mezzosopran

Modri abonma in Oranžni abonma

ORANŽNI IN MODRI ABONMA - Gallusova dvorana CD: 8 koncertovVPIS ABONMAJEV ZA SEZONO 2017/2018Spoštovane abonentke, cenjeni abonenti!Na vaš naslov boste do 20. maja 2017 ...

Kaj nas čaka v naslednji koncertni sezoni Slovenske ...

Predstavniki Slovenske filharmonije so 6. junija 2017 v Dvorani Marjana Kozine prisotnim novinarjem in ostalim udeležencem predstavili dogajanje v prihajajoči sezoni 2017/2018.Direktor Damjan ...

Od opere do muzikala z Orkestrom Slovenske filharmonije

Festival Junij v Ljubljani 2017Od opere do muzikala s Slovensko filharmonijo17. junij 2017 ob 21.00Kongresni trg, LjubljanaOrkester Slovenske filharmonijeSimon Dvoršak, dirigentNuška ...

Vpis abonmajev 2017/18

Vpis za nove abonente in vse, ki bodo poslali prijavnico:od 19. do 30. junija 2017od 11. do 13. ure in od 15. do 17. ure, v Slovenski filharmoniji, Kongresni trg 10, 1000 Ljubljana

Prijatelji

Branko Gaber
Modri abonma 4 / Stravaganze 4 četrtek, 24. nov 2016, ob 19:30 , petek, 25. nov. 2016 ob 19:30
 

* 24. 11. 2016  Modri abonma, Študentski abonma in izven

* 25. 11. 2016  Modri abonma in izven

Orkester Slovenske filharmonije
dirigent Dmitrij Liss
Zagrebški kvartet saksofonov

Sergej Prokofjev: Simfonija št. 1 v D-duru, op. 25, »Klasična«
Milko Lazar: Koncert za kvartet saksofonov št. 2
Dimitrij Šostakovič: Simfonija št. 9 v Es-duru, op. 70

Na prvi pogled se zdi nenavadno, da se v glasbenim ekstravagancam posvečenem ciklu znajdeta morda najbolj tradicionalni simfoniji dveh največjih sovjetskih skladateljev, Prokofjeva in Šostakoviča. A že s časovno opredelitvijo »sovjetski« je nakazana nekakšna subverzivnost obeh del: Klasična simfonija, kot je Prokofjev sam poimenoval svoj prvenec, je nastala v revolucionarnem letu 1917, Prokofjev pa je z njo poskušal nadgraditi svoj skladateljski slog z dvema novima pristopoma: predvsem se je želel osvoboditi odvisnosti od klavirja, saj je imel občutek, da ga navkljub bleščečemu obvladovanju omejuje – poleg tega pa ga je prežemal tudi občutek, da zanemarja svoj »lirični talent«.

Vse to se je povezalo s študijem dirigiranja in Haydnovih partitur na sanktpeterburškem konservatoriju. Seveda pa je bil Prokofjev mnogo preveč ambiciozen, da bi napisal zgolj vajo v slogu – izziv zanj je bil ostati v slogu, obenem pa napisati moderno skladbo v duhu in tudi po tehnični zahtevnosti; zlasti za violiniste ta minisimfonija velja za eno najzahtevnejših del, pravcati sprint na srednje proge.

Zanimivo je, da se tudi v povezavi s Šostakovičevo Deveto simfonijo omenja Haydna, tako njegovo klasično dosledno uporabo formalnih pravil kot prefinjen humor. Največji humorni prispevek in celo (samo)ironija pa je, da je vse to značilno za skladateljevo »Deveto«, sinonim za poslovilni simfonični opus največjih simfonikov Beethovna, Brucknerja in Mahlerja (pri čemer je Bruckner ni dokončal, pri Mahlerju pa bi bila deveta simfonija lahko tudi Pesem o Zemlji).

Če je Prokofjev Klasično pisal v revolucionarnem letu 1917, je Šostakovič Deveto v letu zmage 1945. Skladatelj, ki je s Sedmo, »Leningrajsko«, napisal eno najbolj 'vojnih' glasbenih del, je konec te gigantske tragedije za prebivalce Sovjetske zveze obeležil s podobno vajo v slogu kot Prokofjev, kvečjemu še z bolj duhovitim, skoraj že grotesknim pristopom. Kot da bi anticipiral drugi del sovjetske epohe v duhu Marxove opazke o ponavljanju zgodovine: najprej kot tragedija (revolucionarnega terorja, stalinskih čistk in utrditve oblasti z zmago v strahotni vojni), nato kot farsa povojnega, vendarle precej mehkejšega obdobja.

Umestitev Koncerta za kvartet saksofonov Milka Lazarja med ti dve mojstrovini je velika čast in izziv!

Slovenska  filharmonija
Slovenska filharmonija
Objavil/a 2016-11-18 01:32:50 (Nov 18, 2016)

ZADNJE OBJAVE

close_btn