s

Šentilj, moje mesto!

27.05.2018 07:18

Dežela Uskokov zacvetela z aktivnostmi

Dežela Uskokov

Aprila se je narava dodobra prebudila iz zimskega sna, ki se je vleklo še skozi ves marec. Tako kot tudi narava smo tudi mi izkoristili kar nam je bilo ponujeno. Z največjim veseljem vam bomo podrobneje predstavili, kje vse smo bili in kaj vse smo počeli.  1. SEJEM FREIZEIT AUTO & BIKE v Celovcu 6.4.-8.4.2018 Sejem je namenjen vsem, ki so na kakeršenkoli način aktivni in radi potujejo, ali pa svoj prosti čas preživljajo v sožitju z naravo. Na ogled so bili avtomobili, motori, kolesa, plovila, na drugi strani pa spet vse, kar potrebujemo za aktivno preživljanje prostega časa na vrtu in urejanje travnikov in cvetličnih gred.  V Celovcu je bila Slovenija številčno zelo močno zastopana, zato nam je organizator pripravil pravo Slovensko ulico. K nam so prihajali obiskovalci, ki Slovenijo že poznajo in dopustujejo v njej, kot tudi tisti, ki jo samo prečkajo in je ne poznajo najbolj. Dežela Uskokov je zaradi svoje geografske lege bila obiskovalcem zelo zanimiva. Reka Kolpa je vsekakor pritegnila ogromno pozornosti s svojo lepoto. Narava, ki jo obdaja je dihjemajoča in deluje zelo pomirjujoče in s tem vabi goste, da se pridejo k nam "spočiti". Za sejem smo pripravili nov katalog v nemškem jeziku, kjer smo lepo razdelali 5, 7 in 12 dnevne pakete. Ponudba je zelo raznolika, zato je bilo zanimanje resnično veliko. Kombinacije razvajanja v termah, razvajanje telesa in duha, gurmanske specialitete po starih receptih na nov način ali pa odmaknjenost v tišino in mir neokrnjene narave. Lahko aktivno preživite dopust v termah, ob reki Kolpi ali pa v naravi, ali pa se preprosto prepustite in greste s profesionalnim fotografom na foto delavnico.  Sejem bi ocenili kot izredno uspešen. Pridobili smo nove kontakte in nove partnerje. V našo zgodbo smo uvrstili tudi novega partnera, ki s svojo ponudbo idealno doda dodano vrednost naši ponudbi. Brendirali bomo njihovo zeleno pivo, ki je delano po 400 let starem češkem receptu. 2. KRABAT V BAUTZENU 15.4.2018 15. aprila 2018 je Krabat e.V. in Turistično združenje Bautzen e.V. v sodelovanju s Sorbskim muzejem, Nemško-sorbskim ljudskim gledališčem, Sorbskim narodnim ansamblom in Upravnim sodiščem organiziralo 17. KRABAT FEST v Ortenburgu v Bautzenu. Pod geslom "Krabat v Bautzenu" smo bili priča zgodovinski predstavitvi Ortenburga. Utrip takratnega življenja so nam približali ambasadorji Lužic, kot Krabat gospod Wolfgang Kraus, Črni Mlinar Dieter Klimek.    Vrhunec Krabat-Festa v Bautzenu je bil konec posebne razstave v Sorbskem Muzeju »KRABAT Mož. Mit. Legenda.«, ki je bila brezplačno na ogled vsem, ki so prišli. Krabatu in Črnemu Mlinarju, je pomagal povedati in predstaviti kot pisatelj gospod Hans-Jürgen Schröter. Legenda, ki se skriva v zgodbi o Krabatu je dobila tudi dokazljiva zgodovinska dejstva. Govorili so o življenju in delu Janka Šajatovića, ki je pustil svoj pečat kot Johann von Schadowitz in je priznan in spoštovan še danes kot Krabat. Več o Krabat-Festu v Bautzenu v enem od prihodnjih člankov. 3. INTERNATIONALES FEST DER DÖRFER-  ERLEBNISDÖRFER 20.4.-22.4.2018 (Doživljajski sejem na vasi) V GOSTEWITZU PRI RIESI Sejem je bil v tej obliki prvič. Mednarodno je bil izredno bogato zastopan. Cilj organizatorjev je bil približati obiskovalcem lepote podeželja. Nam kot razstavljalcem pa pokazati raznolikost kultur, jezikov, običajev, hrane in nenazadnje regij/držav. Vsi smo dobili ne samo razstavni prostor, ki je bil zlit in v sožitju s tematiko sejma in je v glavnem bil v naravi, ampak tudi čas, ki smo ga lahko na glavnem odru sejmišča izkoristili za svojo promocijo in prezentacijo. Mi smo predstavili Belo krajino- Deželo Uskokov v sodelovanju z nemškimi Krabat prijatelji iz Lauterbacha. Plesalci so s svojo mladostjo in žarom popestrili dogajanje na odru.  Več v enem od prihodnjih člankov. 4. POMOČ IN PODPORA PRI ORGANIZACIJI SVEČANE OTVORITVE "UDRUGE KRABAT" NA HRVAŠKEM 27.4.-29.4.2018 V Nemčiji obstaja KRABAT e.V. že polnih 12 let. Na temelj dokazljivih zgodovinskih dejstev, je zgodba o uspehu Krabata iz Krabat regije v Lužicah pred štirimi leti prišla k nam v Slovenijo. Za lažje sodelovanje in komunikacijo je bilo ustanovljeno Društvo Krabat Radovica. Tretje tovrsno društvo je Udruga Krabat, ki bo povezovala še hrvaške partnere. Dežela Uskokov je del mednarodnega projekta Krabat. V čast svečane otvoritve Udruge Krabat, je bilo organiziranih veliko aktivnosti, ki bodo v prihodnosti zagotovo pripomogle k lažji prepoznavnosti Krabata. V likovni delavnici je nastalo ogromno krasnih del, ki so bile nato razstavljene skupaj z deli časnega gosta umetnika Joerga Tauscha, ki je Krabatu Janku Šajatoviću dal obraz in je s svojimi deli obudil Uskoke in jih približal širši javnosti.  V Sošicah, kjer je bila tudi razstava del, je bila pripravljena pogostitev in animacija gostov. Odzvalo se je veliko število konjenikov, ki so bili prava paša za oči. Goste in obiskovalce so prevažali po Žumberku s kočijami, kar je bilo prav tako za marsikoga nepozabno doživetje. Skupina Klasje je s svojimi pesmimi in glasbo dvignilo razpoloženje. Mi pa smo točili zeleno pivo, ki je s svojo barvo privlačil radovedne poglede in po degustaciji požel pozitivne komentarje. Iskal se je vedno znova kozarec viška. Veselilo nas je, da smo uspeli s pivom pritegnili pozornost in da smo ponudili nekaj novega in drugačnega. Po pogostitvi se je dogajanje iz Sošic preselilo v Vrhovac na Kmečko domačijo Čulig, kjer je bil še uraden del slavnostne otvoritve Udruge Krabat. Častni gostje so bili seznanjeni s statutom Udruge, postali so tudi častni člani Udruge. Uradnemu delu je sledila še pogostitev, ki jo je spremljala tamburaška skupina iz Ozlja. V čast otvoritve hrvaške Udruge Krabat, smo v soboto 28.4.2018 tudi v Sloveniji organizirali dva dogodka. V Črnomlju v PH Stratus je gospa Barbara Jakša Jerič imela Foto delavnico na temo pomen fotografije v digitalnih medijih. V Vinici v Spominski hiši Otona Župančiča pa smo s fotografom Renejem Pronkom postavili razstavo njegovih neverjetnih del, ki prikazujejo Belo krajino in Žumberak. Razstava bo na ogled en mesec. Več o slavnostni otvoritvi Udruge Krabat drugič.

Preberi več

Pismo podpore Viliju Kovačiču! Mladina (v lasti KB 1909) je že dolgo časa izpostava mafije, ki je ugrabila državo!

Referendum Drugi tir

Pozdravljen Vili, pravkar sem prebrala tvoj odličen zapis na http://vfokusu.com/post/ 361687/draga-mladina-do-kje- gre-tvoje-hlapcevanje ,  odgovor na pokvarjeno, "prezirljivo pisanje do malega človeka"(kot si sam pravilno napisal), ki se ob ponavljanju prelevi v stigmatizacijo. In prav stigma je bila od nekdaj orožje AGITPROPA totalitarnih režimov. Mladina (v lasti KB 1909) je že dolgo časa izpostava današnje udbomafije, ki je ugrabila državo. Tako so leta (slikovno in pisno) stigmatizirali Janeza Janšo (ciničen, aroganten, avtokrat, revanšist, agresiven ....) in, sodelovali so tudi vsi dominantni mediji. Danes skušajo stigmatizirati TEBE, ker si trn v peti lobijem - paradržavi! Danes imamo množico funkcionalno nepismenih ljudi, ki na volitvah, po razočaranju nad strankami kontinuitete (LDS =  3xK  korupcija, korporativizem, klientelizem je pisal v Financah S. Kovač in nesposobno Pahorjevo vlado), vedno znova volijo medijsko promovirane "nove obraze" - preoblečeno kontinuiteto - lokalne menedžerje - igralce ali operativno nesposobne vase zagledane profesorje ali ..., da ja ne bi zmagala opcija, ki bi začela čistiti SLO Avgijev hlev. Pokvarjena klika je s pomočjo marionet državo (državljane) pripeljala na rob družbenega prepada, ko obstaja demokracija na papirju, ozadje pa vleče niti v vseh podsistemih. Indoktrinirana in funkcionalno nepismena množica tega ne vidi, preostali ne vidijo izhoda iz začaranega kroga, zato postajajo apatični in pasivni opazovalci. Vemo, kaj se dogaja v zdravstvenem sistemu, pa je vladajoča koalicija (SMC, SD, DeSUS) rešila ministrico (ekipo), kljub dvakratni interpelaciji in, mediji so poudarjali Cerarjevo floskulo o nagajanju SDS in rušenju stabilne vlade. Pravosodje je imunski sistem vsake države. Toda, na eni strani imamo nedotakljive banksterje in prvorazredne državljane jankoviće, na drugi strani pa nezaželene oponente alias notranje sovražnike kot je prvak opozicije Janša (obsojen na osnovi nezakonitega obtožnega predloga brez znakov kaznivega dejanja, v skrajšanem postopku bi moral biti zavržen v 3 dneh, pa ga je pravosodje - globoka država skupaj z mediji vozila vrsto let vse do zastaranja) ter drugorazredne aktivne državljane kot si tudi TI.  Upam, da je odločitev Vrhovnega sodišča znak, ki nakazuje določene spremembe vsaj v vrhu pravosodja. Tudi ustavna sodnica Jadranka Sovdat je z izjavo (Odmevi) "okrcala" tiste (Cerar&Co.), ki "niso razumeli kaj je vrhovno sodišče napisalo"  (http://4d.rtvslo.si/arhiv/ odmevi/174530432) Ali odločitev vrhovnega sodišča o ponovitvi referenduma lahko vliva upanje na spremembe v sodstvu (spoštovanje vladavine prava, pravično in pošteno sojenje) pa bo kmalu pokazala odločitev vrhovnega sodišča na pritožbo obrambe dr. Milka Noviča glede na množico kršitev v postopku preiskave in sojenja ter obsodbo dr. Milka Noviča na 25 let zapora za umor direktorja Kemijskega inštituta dr. Janka Jamnika brez vsakršnega dokaza.   Vili, aktivni državljani, ki nam ni vseeno(!), te podpiramo, slišati te mora le še "molčeča" množica! V novem letaku za udeležbo na referendumu si napisal:Ta referendum je plebiscit PROTI KRAJI davkoplačevalskega denarja. Izkoristimo možnost neposrednega demokratičnega pritiska, državljanskega nadzora nad milijonskimi in milijardnimi državnimi investicijami. Denar, ki odteka v žepe privilegirancev, je naš denar. Referendum je zato priložnost, da omejimo samovoljo oblasti. Prav o tem piše danes dr. Rok Svetlič v članku Volitve in trije nesporazumi  (Gostujoče pero-Delo)  Iva Pavlin Žurman

Preberi več

Tovariši in gospodje, 25 let ropanja je bilo dovolj! Davkoplačevalci gremo na volitve!

Referendum Drugi tir

Letošnje volitve bodo prelomne, tako državnozborske kot lokalne. Opevani mehki prehod iz totalitarizma, ko smo morali molčati o skoraj vsem, ko smo si bili solidarni v relativni revščini in popolnoma odvisni od državnega aparata ter hkrati povsem nesamoiniciativni državljani, žal ni prinesel tako težko želenega rezultata – DEMOKRACIJE. Sistem »mehke« tranzicije, pretvorbe družbenega in državnega premoženja v privatno lastnino, ter s tem zvezanega posledičnega izčrpavanja državnih virov, je nastajal postopno. Rezultat teh procesov lahko po 28 letih označimo kot proizvodnjo lažnega razvoja, kvazi-občutja napredka, ki pod zaščito formalno neodvisnih institucij vodi v vse večjo splošno revščino, razraščanje prekariata celo v javnem sektorju in državno odvisnost od zadolževanja. Skoraj na vseh področjih je onemogočen kakovosten dialog o pametnih alternativah, ob vsesplošnem prepričanju, da vsak pozna vsakega in da se nihče noče nikomur zameriti zaradi potencialnih malih osebnih koristi, celo ustvarja občutek, da si demokracija in blaginja nasprotujeta. Resnica je drugačna: med načini uveljavljanja demokratičnih odnosov in blaginjo prebivalstva je vedno visoka korelacija. Prepričani smo, da je virov za dostojno življenje vsega prebivalstva v Sloveniji že sedaj dovolj, da pa so zelo nepravično razdeljeni. Delovanje državnega aparata ter vodstvenih struktur take delitve le še povečuje, prebivalstvo pa razslojuje na docela nemeritokratskih načelih. DavkoPlačevalci Se Ne Damo Več! je naš odgovor. Zavedamo se, da nikoli ne bomo enaki, lahko pa smo ENAKOPRAVNI – sedaj, danes, takoj. Za dosego tega pa je potreben dosleden boj za resnico, pravico in poštenost. Politične stranke v Sloveniji niso opravilno sposobne za globlje spremembe. Ujete so v primež ideoloških in kvazi-kulturnih bojev z eno in isto lajno tem, ki ljudi le razdvojujejo. Pokazale so, da jim je več do lastnega ugodja vnaprejšnjih pozicij in ustvarjenih privilegijev, ne pa do obrambe interesov volilcev in volilk. To so pokazali primeri, kot so TEŠ6, 2TIR , 3 razvojna os, Magna in drugi nepremišljeni gospodarski projekti, ki povzročajo finančno in okoljsko škodo. Spomnimo se nedavnih požarov v kemijskih skladiščih, pa uničenja Tojnice s strani Kemisa v Vrhniki ter vse do enormnih posegov v Naturo 2000 in uničevanju podtalnice v primeru kanalizacije po vodovarstvenem območju, ki zagotavlja pitno vodo za 400.000 prebivalcev Ljubljane in dnevnih migrantov, itd. Da naredimo temu konec, ustanavljamo neodvisno in samostojno kandidatno listo DavkoPlačevalciSeNeDamoVeč. Doseči moramo zamenjavo kompromitiranih kadrov, predvsem pa osvežitev parlamenta, da bo postal resnična zakonodajna oblast, ne zgolj ekspozitura vlade za potrjevanje projektov sprejetih nekje v ozadju. Naša načelna izhodišča za dosego teh ciljev so: 1. »VLADAVINA PRAVA«, NE LE »PRAVNA DRŽAVA«. PRAVOSODJE MORA BITI V SLUŽBI LJUDSTVA: sem spadajo pogojna ukinitev trajnega sodniškega mandata za kršitelje človekovih pravic; uveljavljanje materialne odgovornosti sodnikov; transparentnost preverjanja dejanske usposobljenosti sodnikov in tožilcev; ugotavljanje preteklih zlorab in strokovnih napak sodnih izvedencev; uvajanje specializiranega tožilstva za preiskavo bančnega in finančnega kriminala tudi s sodelovanjem neodvisnih mednarodno priznanih ekspertov. 2. REFERENDUM DRŽAVLJANOM: ukinitev ovir za uveljavitev referendumske volje državljanov in UVEDBA ŠVICARSKEGA MODELA REFERENDUMSKE DEMOKRACIJE, tako da se bo oblast bala ljudstva in ne obratno tako kot danes, ko se ljudje bojimo oblasti. Sem spada tudi PRAVICA DO SPREMEMBE USTAVE: te pravice žal ljudstvo pri nas še nikoli ni imelo, zato je čas da sledimo Ivanu Cankarju-NAROD SI BO PISAL SODBO (ustavo) SAM. Ustavo je predvsem potrebno začeti vsebinsko spoštovati, za kar lahko poskrbi le reformirana sodna veja oblasti. 3. SAMOFINANCIRANJE CIVILNE DRUŽBE: Danes od vlade odvisni ljudje predstavljajo nevladne organizacije, zato vsakič pokleknejo, namesto, da bi jim nastavili ogledalo in vztrajali do konca. Vzpostaviti je treba zakonsko reguliran način financiranja civilne družbe z donacijami podpornikov preko telekomunikacijskih operaterjev in drugimi inovativnimi načini podpore. Resnična civilna družba je iz družbe izrinjena, namerno pa je uzakonjeno vladno financiranje »nevladnih«, v resnici pa od vlade odvisnih organizacij. Korporativni denar nima vstopa v politiko in med politike. 4. VOLILNI SISTEM PO MERI VOLIVCEV in zagotovitev POŠTENOSTI VOLITEV: podaljševanje obstoječega proporcionalnega sistema ni mogoče zgolj z lepotnimi posegi: npr. s preferenčnim glasom, ker ne rešuje problema, da 220.000 ljudi v Sloveniji nima zastopstva v DZ. V demokraciji naj bi veljalo načelo »en človek, en glas«, ki pa je z volilnim sistemom, ki predvideva prag za vstop v DZ 4 %, grobo kršeno. Zato za začetek predlagamo ukinitev tega praga in omogočenje uvrstitve v parlament tudi kandidatom z list, ki dosežejo najmanj 1/88 deleža veljavnih glasov. 5. PLURALIZACIJA IN DEMOKRATIZACIJA MEDIJEV: prvi ukrep je odprava pristranskosti informiranja javne RTV in uvedba regulative na področju privatnih medijev, kar bo garant enakopravnosti vseh polov politike in civilne družbe. Sem spada tudi PODRŽAVLJENJE VOLIVNE KAMPANJE - obvezno informiranje volivcev po načelu enakih možnosti za vse, tako pri volitvah kot pri referendumih. RTV naročnino plačujmo še naprej, vendar ne na osnovi električnega priključka, temveč iz integralnega proračuna, privatne medije pa, ko gre za volitve in referendume, regulirajmo enako kot RTVSLO. 6. UVEDBA STIMULATIVNEGA IN PRAVIČNEGA OBDAVČENJA nepremičnin in dohodkov po načelu, da oblast ni sredstvo za delitev plena in funkcij med zmagovalci, pač PA SLUŽABNICA za zaščito naravnih virov, kulturne dediščine ter naravnega okolja in zdravja ljudi. Onesnaževalec okolja mora škodo poplačati sam, da se mu škodljivo početje nikomur ne bo več izplačalo. 7. DECENTRALIZACIJA ter USTREZNA ZAŠČITA KULTURNO-POKRAJINSKE PESTROSTI SLOVENIJE in NJENIH POKRAJIN: ob neustavljivi globalizaciji kapitala in westernizaciji je potrebno vzpostaviti tak sistem decentralizacije, ki bo dopuščal regijam samoiniciativo za reševanje problemov, ki jih sami poznajo najbolje. Edino to lahko prepreči beg možganov in praznjenje celih predelov Slovenije ter širjenje prekariata v perifernih območjih. Lista DavkoPlacevalciSeNeDamo je DEMOKRATIČNA, NEIDEOLOŠKA PLATFORMA ZA UVELJAVITEV NOVIH PRINCIPOV DRŽAVLJANSKEGA NADZORA nad oblastjo. Pred volitvami ne bomo del nobene koalicije. Povolilno koalicijo pa bomo oblikovali projektno za vsak zakon posebej. Pri tem pa bo poudarek na projektih, ne na strankah. Državljanke in državljani, delitev na desnico in levico je podtaknjena in umetna! DAVKOPLAČEVALCI imamo vsak svoj življenjski nazor, zato se v ideološka in svetovno-nazorska vprašanja ne bomo vpletali. Kar pa zagotovo bomo zahtevali, je pravična delitev družbenega bogastva, ne zgolj drobtin iz bogatinove mize.Odločno odklanjamo zakulisno »demokracijo« novih obrazov dirigiranih po diktatu »stricev iz ozadja«, katerih cilj je zgolj ohranitev monopolov in to tako, da vse ostane isto, vključno s privilegiji. Za vse to je potreben POGUM, POŠTENJE IN RAZUM ter volja za SODELOVANJE, zato pozivamo vse, da takoj po volitvah oblikujemo partnerstvo za TRAJNOSTNI razvoj in preoblikovanje Slovenije v državo, ki ne bo mačeha, ampak spodbuda delovnim, sposobnim in ambicioznim, KAKOR TUDI TISTIM, KI SO POMOČI POTREBNI. Z vašo pomočjo bomo soustvarjali pogoje življenja in bivanja doma tako, da ne bo potreben beg v tujino s trebuhom za kruhom. Ponovimo za Ivanom Cankarjem: »jaz bratje pa vem za domovino in mi vsi jo slutimo«. Spoštovane volivke in volivci, na nas je, da jo uresničimo !   Ljubljana 19.03.2018 Lista državljanov : DavkoPlačevalci Se Ne Damo več ! http://davkoplacevalcisenedamo.si/

Preberi več

Izjava za javnost

Referendum Drugi tir

VLADA V ŠKRIPCIH - DENARJA NI IN GA NE BO ! Metod Dragonja: »Zdaj je na politiki in sodstvu, da uveljavita zakon o 2 tiru. Mi pa opozarjano, da zamuda povzroča gospodarsko škodo. Dokler se zakon ne uveljavi, ne moremo črpati sredstev, niti tistih za pripravljalna dela NE." Spričo velikega zanimanja vlade, javnosti in medijev za »škodljivo« delovanje davkoplačevalcev v zvezi z drugim tirom, izjavljam sledeče: Hvala za kompliment, NISMO ŠE REKLI ZADNJE BESEDE! Do sedaj smo s kritiko vladnega drugega tira (2TDK) davkoplačevalcem že prihranili milijardo. Če bo ta vlada dobila še en mandat, se nam obetajo še mnogi večji milijardni prihranki. Večja je neumnost ki jo stori vlada, večji je prihranek z njeno blokado. Problem pa je, da se tega niti ne da izračunati, ker vlada, ki ne ve kaj, kako, kje in za kakšen denar bo gradila, stalno spreminja številke. V Delu 2.dec.2017 pa novinar "Škarpena" alias nadučitelj Doline Šentflorjanske Boris Šviligoj piše: "Kaj takega, da en VILI po porazu na referendumu o 2TIRU tuja moda na tujem žaru cvre, si niti v diktaturi proletariata ne znajo predstavljati«. Odgovor: Ko bodo tuja moda scvrta do konca, Škarpena vabljen na tiskovko ! Državljan K.   In še ! PISMO VRHOVNEMU SODIŠČU !!!  Spoštovani predsednik Vrhovnega sodišča!   Iz medijev sem obveščen, da je Vlada RS v četrtek 30.11.2017 poslala na Vrhovno sodišče RS (VS) ugovor v zvezi z mojo pritožbo na izid referenduma o 2 tiru. Ker do danes – od  tega pa je že več kot 5 dni,  kot prizadeta in zainteresirana stranka ugovora še nisem dobil po redni pošti, niti ugovora nisem dobil po e-pošti, prosim V S, da mi ta ugovor nemudoma  pošlje.   Ugovor potrebujem, da preverim resničnost in utemeljenost navedb Vlade RS.  V primeru, da so navedbe v njem neutemeljene ali neresnične, želim izkoristiti pravico do ugovora.  Prosim tudi, da mi sporočite imena in priimke sodnikov, ki jim je ta zadeva dodeljena.    Hvala za razumevanje!   S spoštovanjem,    Vili Kovačič,  pobudnik referenduma

Preberi več

Poročilo Romane Tomc o izvajanju Pobude za zaposlovanje mladih sprejeto z veliko večino

V Fokusu

Evropski poslanci, člani Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (EMPL), so včeraj z veliko večino potrdili poročilo o izvajanju Pobude za zaposlovanje mladih, katerega snovalka je kot poročevalka za Evropski parlament evropska poslanka Romana Tomc. Začetki ideje segajo v leto 2012, ko je Evropska komisija za namene zmanjševanja brezposelnosti med mladimi državam članicam namenila 6,4 milijarde evrov. Celoten proračun Pobude za zaposlovanje mladih za sedemletno obdobje znaša 7,6 milijarde evrov. Države članice, ki lahko koristijo ta sredstva, morajo zadostiti določenim pogojem in sprejeti konkretne programe, preko katerih lahko mladi dobijo kakovostno ponudbo za zaposlitev, nadaljnje izobraževanje, vajeništvo ali pripravništvo v štirih mesecih po zaključku šolanja oziroma začetku brezposelnosti. Rezultati po državah so precej različni, ponekod jih je zelo težko spremljati, kar je tudi ena od slabosti, ki jih bo treba v nadaljevanju odpraviti. Romana Tomc v svojem poročilu ugotavlja, da bi bila lahko učinkovitost boljša. To potrjuje tudi poročilo Evropskega računskega sodišča, ki je opozorilo na slabe rezultate izvajanja Pobude v sedmih državah članicah. »Kljub temu da v nekaterih državah članicah sredstva, namenjena Pobudi za zaposlovanje mladih, niso bila najbolj učinkovito porabljena, je nesporno, da je program pomembno pripomogel k zmanjšanju brezposelnosti med mladimi. Premišljenost in dobra ciljna usmerjenost se je nekaterim zelo obrestovala. Primer dobre prakse je zagotovo Finska,« navaja evropska poslanka Romana Tomc. Ena izmed težav, ki botrujejo brezposelnosti mladih, je neustrezna izobrazba oziroma pomanjkljivo znanje, ki ni prilagojeno temu, kar delodajalci iščejo. Povezanost med izobraževalnim sistemom in trgom dela je slaba, prilagoditve pa potekajo prepočasi. S slabo povezanostjo izobraževalnega sistema in trgom dela se srečujejo povsod v EU, v Sloveniji pa je ta še posebej pereča. »Zelo pomembno je, da se s sredstvi, ki jih zagotavlja EU, ne rešuje le kratkoročnih zaposlitev, ampak tudi strukturna neskladja. To pa pomeni tudi poseg v izobraževalni sistem in njegovo prilagoditev sodobnim trendom,« je ob tem izpostavila Romana Tomc. Pobuda za zaposlovanje mladih se bo iztekla leta 2020. »Odgovornost držav članic je, da učinkovito uporabijo sredstva, ki jih EU namenja za reševanje brezposelnosti mladih. To med drugim pomeni, da se sredstva ne smejo izgubljati za izvajanje birokracije in programov, ki so sami sebi namen. Ta denar mora priti neposredno do mladih, ki iščejo svojo priložnost na trgu dela. To je tudi ključno sporočilo mojega poročila,« je ob robu zaključila Romana Tomc.

Preberi več

Vladavina prava je izgubila

Generacija identitete

Zgodba z ilegalnim migrantom je doživela epilog - in ta epilog je vladno popuščanje - s strani Cerarja in Brgleza. Ilegalni migrant Ahmad zaenkrat ostaja v državi. Vladavina prava je izgubila, skrajna levica, ki se bori za svet brez meja in narodov, pa zopet slavi. Najprej moramo pogledati razlog, zakaj je skrajna levica tako vztrajno zagovarjala ohranitev točno tega ilegalca. Po besedah poslancev, ki so se zanj zavzeli, je Ahmad "sodeloval pri projektih ministrstva za kulturo, organiziral socialno pomoč in tudi drugače deloval proaktivno." Povedano z drugimi besedami, se je vključil v vrste skrajne levice. In kot že lahko sklepamo, ko si enkrat v vrstah skrajne levice, zakon za tebe več ne velja. Poglejmo za primer ilegalno okupacijo Roga, nasilje antife, preprečitev deportacij, in mnoge druge primere. Skrajna levica je v tej državi konsistentno drobila vladavino prava na račun svojih želja. In ob tem je, zaradi popuščanja s strani levičarskih poslancev, mestnih svetnikov, uradnih oseb, medijev, še celo policistov, doživljala uspehe. Vsaka zmaga je skrajni levici prinesla nove motivacije, nove iniciative in osredotočenosti. Tako se obnašajo, ker to obnašanje za njih deluje. Kaj naj torej dobromisleči in domoljubni ljudje storijo, da ustavijo ta pohod skozi inštitucije? 1. Postanite aktivisti in širite domoljubno logiko. 2. Samo-organizirajte se in bodite samo-iniciativni. 3. Pridružite se Generaciji identitete in postanite aktiven član organizacije. 4. Ekstremistične in destruktivne tendence (ljudske upore, ulično pravdo,...) raje usmerjajte v konstruktivno in aktivistično delo.5. Čustvene in sovražne izbruhe preusmerite v racionalne in dobro-argumentirane zapise.

Preberi več

Dežela Uskokov zacvetela z aktivnostmi

Pismo podpore Viliju Kovačiču! Mladina (v lasti KB 1909) je že dolgo časa izpostava mafije, ki je ugrabila državo!

Tovariši in gospodje, 25 let ropanja je bilo dovolj! Davkoplačevalci gremo na volitve!

Dr. Milan Zver: Izražam Vam svojo podporo v prizadevanjih za ohranitev dejavnosti kulturnega centra in muzeja Hostla Celica

Izjava za javnost

Poročilo Romane Tomc o izvajanju Pobude za zaposlovanje mladih sprejeto z veliko večino

Predsednik Pahor sprejel dr. Marjano Novič, soprogo dr. Milka Noviča

Vladavina prava je izgubila

Novice

Poročilo zdravstvenega inšpektorata za leto 2017

Z namenom varovanja javnega zdravja opravlja Zdravstveni inšpektorat Republike Slovenije inšpekcijski nadzor nad izvajanjem zakonov in drugih predpisov. Inšpektorji so lani opravili 31.739 inšpekcijskih pregledov, od tega večinoma redne preglede. Izrednih pregledov so opravili 1891, kontrolnih pa 557. Na področjih, kjer je nadzor vključeval tudi vzorčenje, so odvzeli 863 vzorcev različnih vrst proizvodov in materialov za laboratorijske analize. Zdravstveni inšpektorat je lanski nadzor izvajal na podlagi letnega programa. Delokrog inšpektorata vkljucuje razlicna podrocja. Med njimi so tudi pacientove pravice, duševno zdravje, opravljanje zdravniške službe in ravnanje z odpadki, ki nastanejo pri opravljanju zdravstvenih dejavnosti.Prav tako so del obsežnega delokroga podrocja zdravilstva, presaditev delov telesa zaradi zdravljenja,kopališc, kopalnih voda, pitne vode, varnosti na smucišcih, splošne varnosti proizvodov, kozmeticnihproizvodov, igrač, živil, omejevanja porabe alkohola ter omejevanja porabe tobačnih in povezanih izdelkov. Iz poročila o delu Zdravstvenega inšpektorata RS za leto 2017, ki je objavljeno na spletni strani vlade, je razbrati, da je inšpektorat lani izrekel 5159 upravnih in prekrškovnih sankcij oziroma ukrepov. Pri tem je skupni znesek izrečenih glob Strokovno podporo zdravstvenemu inšpektoratu zagotavljata Nacionalni inštitut za javno zdravje ter Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano.  Proračun inšpektorata za leto 2017 je znašal nekaj manj kot 4.422.000 evrov, porabili pa so nekaj manj kot 96 odstotkov sredstev. Zaradi varovanja javnega zdravja opravlja Zdravstveni inšpektorat Republike Slovenije inšpekcijski nadzor nad izvajanjem zakonov in drugih predpisov, ki urejajo področja:   nalezljivih bolezni, ravnanja z odpadki, ki nastanejo pri opravljanju zdravstvene dejavnosti,minimalnih sanitarno zdravstvenih pogojev v javnih zdravstvenih zavodih, pri pravnih in fizičnih osebah, ki opravljajo zdravstveno dejavnost, v kopališčih, v dejavnostih na področjih otroškega varstva, vzgoje, izobraževanja, gostinstva, turizma, higienske nege, sociale, zdravstveno-higienskega stanja začasnih bivališč ob naravnih nesrečah in evakuacijah, pacientovih pravic, duševnega zdravja, zdravniške službe, presaditev delov telesa zaradi zdravljenja, zdravstvena dejavnost, zdravilstva, higienske ustreznosti kopalnih vod in zdravstvene ustreznosti mineralnih vod ter minimalno sanitarno-zdravstveni pogoji kopališč, zdravstvene ustreznosti pitne vode in objektov in naprav za javno preskrbo s pitno vodo, varnosti na smučiščih, splošne varnosti proizvodov v pristojnosti Ministrstva za zdravje, razen kemikalij, zdravil, medicinskih pripomočkov in virov sevanj, kozmetičnih proizvodov, igrač, materiali in izdelki, namenjeni za stik z živili, zdravstvene ustreznosti oziroma varnosti živil in hrane, omejevanja porabe alkohola, omejevanja uporabe tobaka in povezanih izdelkov, preprečevanje dela in zaposlovanja na črno (pri izvajalcih dejavnosti, ki so pod nazorom inšpektorata).

8.05.2018

preberi več

TVU - teden vseživljenjskega učenja 2018

TVU 2018 - bo potekal :- Uradni termin: 11.-20. maj- Širši termin: 11. maj-30. junij Teden vseživljenjskega učenja (TVU) je najvidnejša promocijska kampanja na področju izobraževanja in učenja v Sloveniji. Projekt usklajujejo na Andragoškem centru Slovenije in ga prirejamo v sodelovanju s stotinami ustanov, skupin in posameznikov po vsej državi pa tudi onkraj naših meja. Z njim opozarjajo na vseprisotnost pa tudi pomembnost učenja – v vseh življenjskih obdobjih in za vse vloge, ki jih posameznik v svojem življenju prevzema.  Vsi, ki projekt soustvarjamo, bodisi v vlogi izvajalcev prireditev bodisi kot udeleženci, prispevamo k udejanjanju slogana 'Slovenija, učeča se dežela'. TVU je član mednarodnega gibanja festivalov učenja. TVU poteka že od leta 1996. Naredite nekaj za sebe in iz sebe. Udeležite se dogodkov TVU po Sloveniji. Najdite v želenem kraju seznam dogodkov: http://tvu.acs.si/koledar/iskanje/ ” Znanje je zaklad, ki venomer spremlja svojega lastnika.”  Kitajski pregovor

8.05.2018

preberi več

Vabilo mladim k sodelovanju v kampanji Delam za nedoločeno rast

Mladinska mreža Mama je objavila vabilo Vse mlade vabimo k sodelovanju v kampanji Delam za nedoločeno rast Kampanjo Delam za nedoločeno rast smo na Mreži MaMa soustvarjali z mladimi, ki se sprašujejo (Za)kaj se splača delat? Kampanja poteka na družbenem omrežju Instagram, kjer mladi podajajo svoja mnenja in stališča glede dela in v kratkih videih odgovarjajo na vprašanje (Za)kaj se mladim splača delat. Z iskanjem odgovorov na to vprašanje kampanja poudarja pomen aktivnega vključevanja mladih v družbene procese, participacije na trgu dela, pa tudi pridobivanja izkušenj skozi prostovoljno delo in neformalno izobraževanje.   Podaj svoje mnenje Ker mladi upoštevajo mlade, menimo, da bi tvoje sodelovanje v kampanji motiviralo mlade k aktivnemu sodelovanju v družbi na vseh področjih. Vabimo te, da postaneš glas kampanje. Glavna naloga glasnikov kampanje je posneti kratek selfi video na temo (Za)kaj se splača delat, ki je dolg približno 15-20 sekund in ga objaviti na Instagram profilu pod hashtagom #DelamZaNedoločenoRast ali ga posredovati na info@mreza-mama.si V kolikor želite sodelovati in če želiš, da ga objavimo na Instagramu Mreže MaMa (https://www.instagram.com/mrezamama/ Več informacij na http://www.mreza-mama.si/vabilo-mladim-k-sodelovanju-v-kampanji-delam-za-nedoloceno-rast/ ).  

8.05.2018

preberi več

Mile zime in vlažne pomladi so idealne za aktivno dejavnost klopov

Za klopnim meningoencefalitisom je lani zbolela 101 oseba v Sloveniji, od tega 40 žensk in 61 moških. Med njimi je zbolel tudi en otrok, star do štiri leta, in devet otrok, starih od pet do 14 let. Za lymsko boreliozo, ki jo tudi prenašajo komarji, pa je zbolelo 4537 ljudi, piše na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Klopni meningoencefalitis je virusna bolezen osrednjega živčevja, ki se prenaša z ugrizom okuženega klopa. Primeri klopnega meningoencefalitisa so bili v ljubljanski, mariborski, murskosoboški, kranjski, koprski, koroški, goriški in celjski regiji, največ jih je zbolelo v starostni skupini od 65 do 74 let in v skupini od 45 do 54 let, navaja NIJZ. Lymska borelioza pa je bila lani prisotna v vseh slovenskih zdravstvenih regijah. Največ bolnikov, ki so zboleli za lymsko boreliozo, je bilo starih med 55 in 64 let.Bolezen, ki jo povzročajo bakterije iz rodu borrelia, se največkrat pokaže z značilnimi spremembami na koži. Nastane neboleča rdečina, ki se počasi širi po koži, na sredi bledi in dobi obliko kolobarja. Kožna sprememba je lahko ena sama ali pa jih je več na različnih delih telesa.Medtem ko v zadnjem tednu preteklega leta ni bilo nobenega primera klopnega meningoencefalitisa, pa je bilo v tistem tednu zabeleženih 17 bolnikov z lymsko boreliozo. Lymska borelioza se namreč pojavlja preko celega leta, a je najpogostejša od februarja do novembra. Mile zime in vlažne pomladi pa ojačajo dejavnost klopov, so še navedli na NIJZ. Bolezen lahko pusti trajne posledice, kot so glavobol, zmanjšana delovna sposobnost, zmanjšana sposobnost koncentracije, pareze pa tudi ohromelost, v odstotku ali dveh pa je tudi smrtna. Na NIJZ ne navajajo, koliko bolnikov je lani zaradi te bolezni pri nas umrlo.   Kdaj, kje in kako se cepiti Cepljenje je možno skozi celo leto, zelo primeren čas za prvi odmerek pa je zaradi mirovanja klopov zima. Zavod za varstvo pri delu cepljenje uspešno izvaja že vrsto let. Izkušnje potrjujejo, da si cepljene osebe zagotovijo visoko varnost pred boleznijo, delodajalci pa s tem pridobijo bistveno zmanjšanje bolniških odsotnosti zaposlenih iz delovnega procesa.   Bazično cepljenje proti klopnemu meningitisu se praviloma opravi s tremi odmerki cepiva. Po prvem cepljenju izvedemo drugo po enem do treh mesecih in nato še tretje po devetih do dvanajstih mesecih. Prvo revakcinacijo, “osvežitveno cepljenje”, se z enim odmerkom opravi po treh letih, nato pa na pet let.  Cena enega odmerka cepiva je 30 €. Celoten strošek bazičnega cepljenja je 90 €.  Več informacij na http://www.zvd.si/zvd/medicina-dela/laboratorij-za-fiziologijo/cepljenje-proti-klopnemu-meningitisu/.  

12.01.2018

preberi več

Nara Petrovič in njegova knjiga Slovenija: navodila za uporabo; vodič do osebne in skupne

»Če obstaja kakšna knjiga, ki potrebuje za svoje življenje resnično aktivnega bralca, je to prav ta knjiga. Zasnoval sem jo tako, da je tesno povezana s srečanji, delavnicami in predavanji, preko katerih bodo ideje iz knjige zaživele po Sloveniji. Na dinamičnih, interaktivnih, zabavnih in provokativnih dogodkih bom udeležence vabil k tehtnemu razmisleku, k pogovoru v parih in manjših skupinah o temah, ki zadevajo vse nas«. Tako je svojo knjigo opisal avtor Nara Petrovič. Nara Petrovič na eni strani izstopa po preprostosti bivanja in osebni skromnosti, na drugi strani po širini razmišljanja in udeleženosti v globoke družbene premike. Zgodba o združevanju skrajnosti je ovekovečena v dokumentarnem filmu Nara = Človek. Je avtor šestih knjig, dobitnik nagrade za najboljši slovenski esej, prevajalec, mednarodno dejaven moderator skupinskih procesov in trener soudeleženega strateškega načrtovanja, član sveta evropske mreže ECOLISE, mentor državnim timom v globalni akciji Očistimo svet 2018. S predavanji redno gostuje doma in v tujini, z izobraževalnimi programi je razširil obzorja že tisočim.   Več o knjigi in avtorjevem razmišljanju lahko preberete na njegovem blogu. Mirjana Ivanuša-Bezjak

3.11.2017

preberi več

Notarji bodo v četrtek 26.10.2017 delali brezplačno

Slovenski notarji bodo v četrtek 26.10.2017 vsem, ki bodo to želeli, brezplačno svetovali v zadevah, ki se nanašajo na notarske storitve. S tem se pridružujejo Evropskemu dnevu civilnega pravosodja, ko se lahko evropski državljani okoli 25. oktobra vsako leto seznanijo s civilnim pravom v želji, da bi to postalo dosegljivo vsakomur. Kot so sporočili iz Notarske zbornice Slovenije, bodo notarji v četrtek brezplačne nasvete delili v času uradnih ur, in sicer od 9. do 12. ure in od 13. do 16. ure. Pri tem bodo obiskovalcem na voljo za odgovore na vsa vprašanja, ki se nanašajo na dedovanje, oporoke, nepremičnine in ostale zadeve, ki zadevajo premoženje vsakega posameznika.   Poleg dneva odprtih vrat bo Notarska zbornica Slovenije (http://www.notar-z.si/) obeležila »Evropski dan civilnega pravosodja« tudi s predavanji. Predsednica NZS Sonja Kralj  bo v torek, 24. oktobra, ob 10.15 pri predmetu Družinsko pravo študentom 2. letnika Pravne fakultete Univerze v Ljubljani predstavila vloga notarja v družinskih zadevah. Ob 12.00 pa bosta skupaj z notarjem Bojanom Podgorškom študentom 5. letnika pri predmetu Civilno pravo predstavila vlogo notarja v civilnih zadevah s poudarkom na družinskih zadevah. V okviru dogodkov ob Dnevu Pravne fakultete Univerze v Mariboru bo  v sredo, 25. oktobra, ob 10.00,  predsednica NZS Sonja Kralj študentom in ostalim vabljenim predstavila Notarsko zbornico Slovenije in vlogo notarja v  civilnih zadevah. Mirjana Ivanuša-Bezjak

25.10.2017

preberi več

Spremljajte nas vsak dan in bodite v fokusu

22.05.2018

vfokusu4 on Biteable.

preberi več

22. maj je evropski dan debelosti

22.05.2018

Debelost je dosegla značilnosti epidemije 22. maj je evropski dan debelosti. Odslej se bodo v dogodek vsako leto vključevali strokovnjaki in drugi, ki lahko vplivajo na zmanjšanje posledic debelosti kot pomembnega javno zdravstvenega problema. Posameznike s prekomerno telesno težo naj bi spodbudili, da razrešijo težave z odvečnimi kilogrami, dosežejo in ohranijo zdravo telesno težo ter s tem izboljšajo svoje zdravje in počutje. V Evropi sta debelost in prekomerna prehranjenost že dosegli značilnosti epidemije. Z zdravim načinom hujšanja lahko posameznik izgubi od 0,5 do enega kilograma telesne teže na teden. Pri posamezniku, ki je prekomerno prehranjen, že od 5 do 10-odstotno zmanjšanje telesne teže dokazano izboljša zdravje. Debelost je kronična presnovna bolezen, ki jo je Svetovna zdravstvena organizacija že leta 1997 uvrstila na seznam bolezni. Zadnjih dvajset let je prav čezmerna teža najbolj množična kronična bolezen odraslih in otrok v razvitem svetu. Raziskovanju vzrokov in posledic te bolezni namenjajo pozornost številni zdravniki in znanstveniki, od leta 2000 pa imamo tudi evropski dan debelosti, 22. maj. Nič presenetljivega, če upoštevamo dejstvo, da sta debelost in čezmerna prehranjenost na stari celini že dosegli značilnosti epidemije. »S problematiko debelosti se soočamo tudi v Sloveniji. Rezultati preventivnih pregledov, ki jih izvajamo družinski zdravniki v okviru nacionalnega programa na področju preventive bolezni srca in žilja, so zaskrbljujoči. Pregledujemo moške, stare od 35 do 65 let, in ženske, stare od 45 do 70 let. Pregledi kažejo, da je v tej starostni skupini več kot 72 odstotkov odraslih prekomerno prehranjenih (njihov indeks telesne mase je nad 25), in skoraj 28 odstotkov debelih (njihov indeks telesne mase je nad 30). Med vsemi pregledanimi je v Sloveniji  skoraj 45 odstotkov takšnih, ki so nezadostno telesno aktivni (enkrat tedensko ali nič) in le dobrih 15 odstotkov je telesno aktivnih petkrat ali večkrat tedensko. Podatki kažejo, da sta tako debelost kot telesna nedejavnost bolj izraženi v vzhodnih in osrednjih delih Slovenije,« je povedala prim. asist. Jana Govc Eržen, dr. med, nacionalna koordinatorica za preventivo srčno žilnih bolezni, zunanja strokovna sodelavka Zavoda za zdravstveno varstvo Celje in predsednica društva za boj proti debelosti Zdravo hujšam. Podatki iz registra oseb, ki jih ogrožajo srčno žilne bolezni, kažejo, da je v celjski regiji 76 odstotkov odraslih, ki so prekomerno prehranjeni in imajo indeks telesne mase večji od 25, in več kot 31 odstotkov odraslih, ki so debeli in imajo indeks telesne mase večji od 30. Ti podatki se nanašajo na odrasle, ki so opravili preventivni pregled pri osebnem zdravniku. Da bi zajezili širjenje epidemije prekomerne prehranjenosti in debelosti, je potrebno ponuditi pomoč posameznikom, ki želijo doseči zdravo telesno težo. V Sloveniji so delavnice zdravega hujšanja dostopne vsem, ki imajo težave s telesno težo. Delavnice izvajajo v zdravstveno vzgojnih centrih, ki so v vseh večjih zdravstvenih domovih v regijah. V te delavnice napotijo bolnike osebni zdravniki. Primer dobre prakse predstavljajo tudi delavnice zdravega hujšanja, ki jih izvajajo od leta 2004 na Zavodu za zdravstveno varstvo v Celju v sodelovanju z lokalnimi mediji. Takšen način promocije zdravega hujšanja je edini te vrste v slovenskem prostoru. V šestih letih se je delavnic udeležilo 140 posameznikov, ki so učinkovito shujšali. Kako izračunamo svoj indeks telesne mase (ITM)? Telesno težo v kilogramih delimo s kvadratom telesne višine v metrih: Indeks telesne mase = kg/m2 Primer: teža = 65 kg, višina=1,65 mITM=65/1,65x1,65=23,9Če je indeks telesne mase manjši od 18,5, smo podhranjeni.Če je indeks telesne mase med 18,5 in 24,9, smo normalno prehranjeni.Če je indeks telesne mase večji od 25, smo prekomerno prehranjeni.Če je indeks telesne mase večji od 30, smo debeli. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije sta debelost in prekomerna prehranjenost odgovorni za več kot milijon smrti vsako leto. V Sloveniji so leta 2005 bolezni srca in žilja predstavljale 38 odstotkov vseh smrti. Na nastanek kroničnih nenalezljivih bolezni, med katere sodijo bolezni srca in žilja, sladkorna bolezen tipa 2, rakava obolenja in druge bolezni, vplivajo številni dejavniki tveganja. Mednje med drugimi sodijo tudi nezdravo prehranjevanje, prekomerna telesna teža, debelost in telesna nedejavnost. Izguba telesne teže pri prekomerno prehranjenih in debelih je koristna za zdravje, dobro počutje in kakovost življenja v vsakem trenutku. Že od 5 do 10-odstotno zmanjšanje telesne teže občutno koristi zdravju, saj zniža tveganje za povišan krvni tlak, za sladkorno bolezen tipa 2 in zniža tveganje za nastanek bolezni zaradi ateroskleroze, kot sta srčna in možganska kap. Kako shujšamo Pretežki ljudje se pogosto po pomoč zatečejo v lekarno. Lekarniški farmacevti jih skušajo spodbuditi k spremembi življenjskega sloga, ki je pripeljal k debelosti: svetujejo zdrav način prehranjevanja in redno telesno dejavnost. Zaužita hrana naj bo razdeljena na pet obrokov, pri čemer naj zajtrk in kosilo vsebujeta po 30 odstotkov zaužite energije, večerja pa 20 odstotkov. Ob tem naj posameznik zaužije 500 do 700 kalorij manj, kot jih je zaužil dnevno. Kot telesna dejavnost je zelo primerna hoja, na psihofizično počutje pa ugodno vplivata tudi avtogeni trening in joga.

preberi več

20. maj je svetovni dan čebel in nova znamka

20.05.2018

Svetovni dan čebel   OZN je sredi decembra 2017 na slovensko pobudo soglasno sprejela 20. maj za svetovni dan čebel. S tem se je zaključil večletni trud Čebelarske zveze Slovenije, Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, slovenske diplomatske mreže in številnih drugih akterjev. Dan je namenjen zavedanju izjemnega pomena čebel za preživetje človeka – od njih je odvisna kar tretjina vse pridelane hrane; opraševalci, med katerimi imajo čebele najpomembnejšo vlogo, pripomorejo k uspešni kmetijski proizvodnji in varnosti preskrbe s hrano, s svojim delovanjem pa ohranjajo biotsko raznovrstnost. Slovenski čebelarji na avtohtono kranjsko sivko (Apis mellifera carnica) nismo navezani le zaradi tradicije, ampak se zavedamo tudi nujnosti ohranjanja pasemske čistosti – zaradi svojih izjemno pozitivnih lastnosti (krotkost, delavnost) je pristna »kranjica« namreč cenjena in iskana širom sveta. 20. maj pa ima tudi sicer simbolno težo za Slovenijo, saj je za svetovni dan čebel proglašen prav rojstni dan Antona Janše (1734-1773), ki je s svojimi pisnimi dognanji in praktičnim učenjem v novoustanovljeni šoli na Dunaju pod patronatom cesarice Marije Terezije utemeljil moderno čebelarstvo. Zato je logično, da bo prvo praznovanje tega dne potekala 20. Maja 2018 prav na Breznici, v Janševem rojstnem kraju. Gorazd Trušnovec, društvo Urbani čebelar   Pošta Slovenije bo 25.5.2018 uradno izdala tudi znamko  in ovitek prvega dne ter žig.   Po Sloveniji bodo cel mesec maj potekale različne prireditve na temo čebel. Slovenska turistična organizacija (STO), ki trajnostno zavezo postavlja v samo jedro svojih aktivnosti, tematiko čebel in čebelarskega turizma že vrsto let intenzivno vključuje v tržno-komunikacijske aktivnosti. Z zgovornim sloganom »Be(e) responsible« je navduševala na globalni borzi WTM London 2017, izdala več publikacij na temo čebelarskega turizma, posebno pozornost Sloveniji kot deželi čebel in čebelarskega turizma pa je namenila v komunikaciji na spletnih straneh, družbenih omrežjih ter predstavitvah Slovenije doma, še posebej pa v tujini. Pravkar se na študijski turi ob priložnosti prve obeležitve Svetovnega dneva čebel mudijo novinarji globalno odmevnih tujih medijev.   V nedeljo, 20. maja, bomo po celem svetu prvič praznovali Svetovni dan čebel, pobudnica razglasitve Svetovnega dneva čebel pa je prav Slovenija. Na ta dan bo svetovna javnost vsako leto opozorjena na pomembnost ohranjanja čebel in drugih opraševalcev, ter pozvana h konkretnim aktivnostim za njihovo ohranjanje.  Svetovni dan čebel na najbolj pristni način pripoveduje zgodbo o edinstvenem čebelarskem turizmu v Sloveniji in ključno prispeva k povečanju prepoznavnosti in ugleda Slovenije kot trajnosti zavezane dežele.   STO čebelarski turizem opredeljuje kot enega ključnih slovenskih turističnih produktov, ki na najbolj pristen način predstavlja Slovenijo kot deželo izjemnih naravnih danosti. V preteklosti je bila izvedena vrsta aktivnosti v podporo razvoju, predvsem pa promociji čebelarskega turizma, v letošnjem letu, ko bomo prvič obeležili Svetovni dan čebel, pa smo jih še intenzivirali.   Direktorica STO, mag. Maja Pak je ob tem poudarila: »Veseli me, da v nedeljo praznujemo Svetovni dan čebel na pobudo Slovenije. Na STO zgodbo o čebelah in z njimi povezana doživetja intenzivno vključujemo v promocijske aktivnosti doma in v tujini. Ob tej priložnosti smo pritegnili tudi pozornost pomembnih medijev, ki jih ob tem gostimo v Sloveniji, med njimi sta BBC Wildlife in National Geographic Russia, o tematiki pa so se že razpisali tudi pri The Guardian in The Telegraph. Z izjemno skrbjo za čebele utrjujemo prepoznavnost Slovenije kot trajnosti zavezane države in na načelih trajnostnega razvoja tudi temelji naš turizem. Da smo na pravi poti, potrjujejo ugledna priznanja, med njimi nagrada National Geographic za trajnostno politiko na področju turizma in priznanje Sloveniji, ki je lani postala Best Of Europe destinacija.«   V sodelovanju s Čebelarsko zvezo Slovenije je STO pripravila posebno publikacijo z naslovom na temo čebelarskega turizma v angleškem (Follow the bees)  in nemškem jeziku (Folgen Sie den Bienen), sodelovala pa je tudi pri pripravi kataloga ponudnikov čebelarskega turizma. Posebno pozornost smo čebelam in čebelarskemu turizmu namenili v okviru uradnega turistično-informacijskega portala slovenia.info na podstrani Praznujte z nami svetovni dan čebel. O tematiki, novostih in aktivnostih v zvezi s čebelarskim turizmom pa preko e-novic in komunikaciji na družbenih omrežjih redno obveščamo tako tujo kot domačo strokovno in širšo javnost. STO je v izbrane predstavitve v tujini STO vključila tudi paviljon Čebelji svet, ki ga je izdelalo MKGP. Pod sloganom »Be(e) responsible« smo skozi zgodbo o čebeli v središče postavili tematiko na lanskoletni globalni turistični borzi WTM v Londonu in poželi veliko zanimanje medijske in strokovne javnosti, promocija čebelarskega turizma na trgu Velike Britanije pa velja za primer dobre prakse. Predstavitev slovenske zgodbe o čebelah je tudi del večine predstavitev za tuje novinarje in organizatorje potovanj na poslovnih dogodkih STO v svetu.   V sodelovanju z Uradom vlade za komuniciranje in Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v Sloveniji na študijskem potovanju ob prvi obeležitvi Svetovnega dneva čebel gostimo novinarje desetih svetovno znanih medijev, med njimi BBC Wildlife in National Geographic Russia.   Več o Svetovnem dnevu čebel vam je na voljo na spletni strani https://www.worldbeeday.org/si/                 

preberi več

Kraljevska poroka in nov plemiški naziv - vojvoda in vojvodkinja iz Sussexa

19.05.2018

Angleška kraljica Elizabeta II je danes 19.5.2018 - na dan poroke svojega vnuka princa Harryja - njemu in njegovi soprogi Meghan Markle podelila plemiška naziva. Novi naziv princa Harryja je njegova kraljeva visokost vojvoda Sussex, Earl of Dumbarton in Baron Kilkeel (Duke of Sussex, Earl of Dumbarton and Baron Kilkeel.). Gospa Meghan Markle je s poroko z princem Harryjem dobila naziv njena kraljevska visokost vojvodkinja iz Sussexa. (Her Royal Highness The Duchess of Sussex.) Mladoporočencema iskreno čestitamo.  Plemiški in viteški nazivi v Združenem kraljestvuIz Wikipedije, proste enciklopedije  Aristokracija v Združenem kraljestvu je sestavljena iz perov - nosilcev dednih nazivov (ang. peers), baronetov (dedni naziv, katerega nosilec pa ni per) in grbonosnih zemljeposestniških družin fevdalnega porekla, ki nimajo nazivov ( ang. landowners, landed gentry) in ki jo lahko primerjamo s kontinentalnim nižjim plemstvom. Medtem ko peri in baroneti nosijo nazive, ki so jih v preteklosti njihovi predniki prejeli od angleških, škotskih in britanskih monarhov, "landed gentry" nima nobenega uradnega položaja, razen tega, da so njihovi družinski grbi registrirani pri Kraljevem heraldičnem kolegiju in imajo kot "gentlemen" mesto v angleškem in škotskem prednostnem redu. Baroneti so ekvivalent kontinentalnih dednih vitezov. Vsi pripadniki britanskega plemstva razen perov so legalno gledano navadni smrtniki (ang. commoners). Plemstvo Peri so takoj za kraljevsko družino vrhnji sloj britanske družbe. Obstaja pet nivojev perstva (ang. peerage). Njihovi nazivi so razvrščeni po pomembnosti. Vsi nazivi so dedni po načelu primogeniture(ob smrti nosilca naziv avtomatsko preide na (najstarejšega) sina, najbližjega moškega sorodnika oz. v zelo redkih primerih hčer, če ni moških dedičev), baron pa je lahko tudi doživljenjski naziv (ang. life peerage, ko nosilec umre, njegovi potomci ne dedujejo naziva. Takšni baronski nazivi se dandanes večinoma podeljujejo politikom, ki po odstranitvi večine dednega elementa iz lordske zbornice predstavljajo večji del članov Zgornjega doma).

preberi več

17. kongres gasilske zveze Slovenije se odvija na Ptuju

19.05.2018

Slovenski gasilci se na kongresu zberejo vsakih pet let, na njem preverijo stanje in izvolijo novo vodstvo ter izberejo program za naslednjih pet let. Prvič v zgodovini bo kongres na Ptuju. Območna gasilska zveza Ptuj in Mestna občina Ptuj bosta gostiteljici 17. Kongresa Gasilske zveze Slovenije, največjega gasilskega dogodka v državi. Otvoritvena slovesnost bo v petek, 18. maja, ob 16.30 v Dominikanskem samostanu na Ptuju. Sobota, 19. maja 2018 pa je rezervirana za zaključek kongresa in za veliko gasilsko parado v mestu.       Na Kongresu okrog 200 delegatov, v paradi blizu 5000 gasilcev. Konec tedna se v Ptuju obeta velik gasilski spektakel. Na 17. slovenskem gasilskem kongresu organizatorji  pričakujejo okoli 4800 uniformiranih gasilcev in gasilk iz vse države. Pripravili bodo veliko parado, ki se bo v soboto vila po znani trasi kurentovanja. Na dogodek so se intenzivno pripravljali zadnjega pol leta. V času kongresa bodo gasilci na Mestnem trgu postavili na ogled razstavo gasilske tehnike in vozil, tudi 150 let stari gasilski voz.    Program kongresa je dosegljiv na http://www.gasilec.net/uploads/datoteke ... gresa.docx  Zahvaljujemo se vsem poklicnim gasilcem ter več kot 162.000 prostovoljnim gasilcem in gasilkam za njihovo nesebično pomoč, ki jo dnevno nudijo občanom.                                           ¸              

preberi več

Festival solzic 2018 vabi na Koroško

18.05.2018

Na Koriškem bodo izvedli festival solzic 2018 Festival solzic je kulturno – turistična prireditev, ki gradi na dediščini besede (Prežihova črtica Solzice) in okoli nje niza vso bogastvo ljudskega izročila, narave, zgodb, kulinarike in doživetij. Program festivala   FESTIVAL SOLZIC, 18. in 19. maj 2018 Ravne na Koroškem, Strojna, Kotlje in Pekel Kulturno-turistična prireditev s standardnimi zgodbami: Petek, 18. maja STROJNA: LIKOVNI (sodeluje Kulturno društvo koroških likovnikov) in LITERARNI TABOR (sodelujejo učenci šol iz avstrijske in slovenske Koroške ter Kulturno društvo literatov Mežiške doline in Literarno kulturno društvo Beseda iz Dravograda) OTVORITEV FESTIVALA, Strojna, ob 18. uri. Kulturni program z domačimi in tujimi gosti. Na prizorišče bo z avtobusne postaje Ravne na Koroškem ob 17. uri odpeljal poseben avtobus.   Sobota, 19. maja KOTLJE: KOTL'JADA: od 9. do 14. ure; kuhanje koroške enolončnice (bogate nagrade). KOROŠKA TRŽNICA: od 9. do 17. ure; umetniška obrt, ustvarjalci vseh vrst, društva ... KULTURNI PERPETUUM MOBILE: od 10. do 17. ure; pesem, glasba, ples, folklora, ... MILENIJSKA FOTOGRAFIJA: Hrvatov travnik, režirana fotografija, posneta iz zraka. Obiskovalce prosimo, da oblečejo belo obleko oz. majice, saj bodo sooblikovali cvetove belih solzic. POZDRAV IZ PEKLA: Obisk Pekla ob 11. in 14. uri z vodičem, odhod od Solzice velikanke v Kotljah. Poseben dodatek – peklenska kulinarika: hudičeva slina, veliki in mali grehi, peklenski namaz, luciferjeva slina. Skupine lahko kadar koli naroče poseben obisk Pekla! Na tel. št. 041 759 490.   POSEBNOSTI FESTIVALA SOLZIC 2018: Na Strojni bo izvedena zadnja skladba velikega SLAVKA AVSENIKA, ki jo je mojster narodne glasbe in muzikaličnega opisa življenja v Sloveniji napisal posebej za Festival solzic in nosi naslov »Pozdrav Koroški«. V Kotljah se bo s svojim Festivalom alpskega cvetja predstavil ZAVOD ZA TURIZEM BOHINJ; gre za oblikovanje novega turističnega produkta: »Cvetlični festivali Slovenije«. Predstavili se bodo s kulturnim programom in predstavitvijo Festivala alpskega cvetja ter stojnico, ob kateri bo stala tudi maketa Aljaževega stolpa v naravni velikosti. Letos je namreč 240-letnica Triglava. Več informacij na https://www.festivalsolzic.si/

preberi več

Pišite z nami

Widgeti za katere imate pravice deljenja:

Widgeti za katere čakate na odoboritev:

Widgeti za katere lahko zaprosite za pravico deljenja:

Člani:

Prikaži več >

KOLEDAR DOGODKOV

Politika

Kaj nam povedo podatki osvežene publikacije Regije v številkah 2018?

20.04.2018

Slovenija je razmeroma majhna država - vseeno pa je uradno razdeljena na 12 statističnih regij. Vsaka regija je samosvoja, skoraj vsaka po čem izstopa, v marsičem pa so si tudi podobne. Kako kaže posamezni regiji? - se sprapujejo v poročilu Statističnega urada RS.Nekaj zanimivih dejstev v razmislek o (ne)enakosti regij.(podatki se nanašajo na leto 2016): -       vsak četrti prebivalec Slovenije je živel v osrednjeslovenski statistični regiji;-       polovica delovno aktivnih, živečih v zasavski statistični regiji, je delala zunaj te regije;-       največ prihodov turistov je bilo zabeleženih v gorenjski, največ njihovih prenočitev pa v obalno-kraški statistični         regiji;-       najmanj vode je bilo dobavljene gospodinjstvom v zasavski regiji, in sicer dvakrat manj kot gospodinjstvom v         gorenjski regiji, ki jim je je bilo dobavljene največ. Za več informacij poglejte na http://www.stat.si/statweb/News/Index/7324.

preberi več

Prejel sem dolgo pričakovano odločbo Ustavnega sodišča. Sodišče ima znanje za preprečevanje demokracije!

PRIČAKOVANA zgodba o NE-ODLOČITVI U S ! ali zahteva za počlovečenje človekovih pravic !  Spoštovani ! Prejel sem dolgo pričakovano odločbo Ustavnega sodišča  na pritožbo glede neenakopravnosti in neenakosti   v referendumski kampanji ! Zelo zanimivo! Skrivnostna so pota  gospodova – dr. Jadrana Sovdat je povozila samo sebe! Ampak v Slo so na žalost vse kršitve brez posledic. Praksa predsednice Jadranke Sovdat je v popolnem nasprotju z njenim “znanstvenim”  člankom, saj je – kar je najhuje, v nasprotju z njo samo. Shizofrenost na pohodu ??? Ali pa gre spet za politiko novih standardov, navadnim smrtnikom nedoumljivo, takšno politiko kot jo je  že pred letom in pol napovedala poslanka SMC Jasna Murgel. Povzetek: Sodniki so brez jajc, razen častnih izjem ! Sodnice jih tako ali tako nimajo ! Ostali kimajo in dvigajo roke ! Skratka ovce so tudi na Ustavnem sodišču !   Glasovanje  je bilo tokrat z rezultatom 6:3 ! Rezultat je pičel, vendar če sem sarkastičen se razmerje izboljšuje ! Čez  1000 let bomo v pravni državi ! Takrat Jadranke in mene več ne bo, bom pa poklrbel, da bo  lahko kdo prebral, kakšni človečnjaki so živeli v teh časih v teh krajih.                                                                             * Ta odločba US je vsekakor vredna javne objave in komentarja, še bolj pa to velja za ločeno mnenje ddr. Klemna Jakliča in Maka Šorlija! Vse bolj je jasno, da pri ogromni  večini (sploh pa ne na US) ne gre za neznanje, ampak za sofisticirano znanje za preprečevanje demokracije in človekovih pravic. Jaz sem to imenoval hudobija v ženskih hlačah – v primeru individualnih usod (dr. Milko Novič) pa to pomeni še kaj veliko hujšega! Naj mi moški in poštene ženske oprostijo, čim višje  so v hiearhiji,  bolj so upogljivi, ubogljivi in učinkoviti v produciranju zla. Postopek ugotavljanja grobega kršenja pravil demokracije ni končan, Sledila bo pritožba na Vrhovno sodišče, to me bo napotilo na US. Ko bo to izčrpano bo sledila pritožba na ESČP in na evropskega ombudsmana ter na evropski parlament in evropsko komisijo.   Seveda pa, da ne bo pomote, ne smemo pozabiti zaradi česa je referendum sploh bil in zakaj  ni smel uspeti.  Sicer pa bi bil pravi slovenski čudež, če bi se ta veliki kolač novodobnim gradbenim baronom iz F-21 in njihovim botrom izmuznil iz rok. Vseseno smo lahko zadovoljni, da je referendum bil in je bil z vidika razkrivanja TOTALITARIZMA IN OBLASTNE oligarhije vsaj delno uspešen. Napovedujem pa, da bo projekt vladni 2tir kmalu predčasno ustavljen ! Socialistična demokracija je enako slaba kot socialistična ekonomija. Učinkovita je samo pri uničevanju okolja. Spoznanje o tem sicer le počasi prodira, vendar nezadržno in bo prevladalo. Do tedaj pa je nujno potrebno pripraviti otoke obstanka in alternative – tudi SLOVENSKA SMER ČEZ KRAŠKI ROB spada v to !  Inženirji vseh slovenskih dežel združite se ! Več o tem na: http://referendumdrugitir.si/post/325320/vladni-drugi-tir-na-slepem-tiru-in-kaj-po-referendumu   Lepo pozdravljeni !                                      Vili Kovačič, državljan K.    v priponki pošiljam v branje tudi članek o tem, kaj ta smer je!   Pripis : Ločena mnenja so odličen material za boj z mlini na veter ! Čakam le, da veter zapiha drugam - v smer počlovečenja človekovih pravic ! Priponke v pdf formatu so spodaj.  vir slike: državni zbor

4.11.2017

preberi več

SPREJETI ZAKON O ZDRAVSTVENI DEJAVNOSTI JE ŠKODLJIV. Ustavimo ga lahko le še državljani z uspešno izvedenim referendumom.

26.10.2017

Zakaj je Zakon škodljiv in ga je treba zavrniti? Ker se bodo zaradi Zakona čakalne dobe še podaljšale, ker bo zmanjšal število zdravnikov za delo na napotnico Ker bo onemogočal prosto izbiro osebnega zdravnika Ker si bo po prenehanju koncesije več kot 75 % ljudi moralo izbrati novega zdravnika( družinski zdravnik, pediater, zobozdravnik, ginekolog) Ker bodo v večini manjših krajev lahko ostali brez družinskih zdravnikov in zobozdravnikov (vse tiste občine ki nimajo lastnega zdravstvenega doma) Ker Zakon deluje proti mladim slovenskim zdravnikom, ki zato odhajajo v tujino Iniciativa za referendum Jozef Ivan Ocvirk

preberi več

TISKOVNA KONFERENCA v prostorih Svetovnega Slovenskega kongresa v četrtek 10.08.2017 ob 11.00 h

9.08.2017

Spoštovani novinarji in uredniki,   V Sloveniji se človekove pravice kršijo, žal pa tega skoraj nihče ne opazi -  na to se požvižga celo USTAVNO SODIŠČE ! Kljub temu pa ostaja U S zadnji branik pred zlorabami in neustavnimi ravnanji oblasti, ki jih v Sloveniji nihče drug ne more ali noče sankcionirati.     Zato organiziramo jutri,  to je v četrtek  10.08.2017 ob 11 h, v prostorih Svetovnega slovenskega kongresa na Cankarjevi I/4 tiskovno konferenco na temo:   1 .Ustavna pritožba na neustavni sklep vlade o samo-dodelitvi 97.000 eur Vladi RS za njeno referendumsko kampanjo. Sklep ni v skladu z ustavo in mednarodnimi akti. 2. Ustavna pritožba zaradi diskriminacije Sindikata vojakov Slovenije v aktualni referendumski kampanji, ki se prične 24.avgusta 2017. Ustavni sodniki imajo priložnost da naredijo popravni izpit!   3. Pritožba na ESČP na sklep Ustavnega sodišča republike Slovenije, ki neargumentirano in v celoti ignorira - preskoči,  zatrjevano in dokazano diskriminacijo članov sindikata vojakov Slovenije v fazi zbiranja podpisov zahteve za referendum, z odgovorom US, da je bilo zbranih dovolj  podpisov in s   tem  problem diskriminacije ignorira!  4. Potek finaciranja referendumske kampanje proti vladnemu zakonu - abstraktno in konkretno - ob drugem tiru ! Kako se boriti za denar, ki ga za kritične davkoplačevalce v Sloveniji  ne sme biti!   5. Dvakratni poslanec  Andrej Magajna – predsedujoči Koordinaciji neparlamentarnih strank in hkrati predsednik Krščanskih socialistov Slovenije - Krekovih socialistov, bo obrazložil dopolnitev zahteve za ustavno presojo zakona o Referendumski in volilni kampanji ter zakona o RTV, ki je v postopku pred US.         Naprošam vse  za objektivno informiranje o naši dejavnosti in naših stališčih.    Vili Kovačič, državljan K.

preberi več

Je soboški župan Jevšek plačal volilni zapitek 2014 in zaaral romske glasove za volitve 2018?

9.08.2017

Ta misel se ti nehote utrne ob spremljanju zadnjih dogodkov v romskem naselju Pušča pri Murski Soboti, kjer je alfa in omega vsega soboški romski svetnik Darko Rudaš. Spomin na lokalne in županske volitve 2014 je še vedno svež, čeprav je policijska preiskava zavrgla indice o kupovanju romskih glasov, tudi za drugi krog županskih volitev, v katerem je zmagal kandidat SD in nekdanji visoki policijski uslužbenec Aleksander Jevšek. Le o dveh najbolj svežih dogodkih bo tekla beseda, ki sledita indicom. Pred dnevi je bilo v romskem naselju Pušča nadvse slovesno. Kako ne, ko pa je tamkajšnji nogometni klub NK Pušča po 60 letih delovanja dobil prepotrebne slačilnice. S to pridobitvijo je zadostil pogojem NZS, da lahko odslej kot gostitelj tekme 2. MNL Murska Sobota igra na domačem igrišču na Pušči. Otvoritve se je udeležil vrh Nogometne zveze Slovenije na čelu s predsednikom Radenkom Mijatovićem, ob Darku Rudašu seveda ni umanjkal soboški župan dr. Aleksander Jevšek. Če ne zaradi 240 tisoč evrov, ki jih je rdeča mestna oblast Murske Sobote namenila za izgradnjo garderobnega objekta, še 40 tisoč jih je primaknila Fondacija za šport, pa zaradi kamer in fotoaparatov, ki so s pridom beležile njegov široki nasmeh ob rezanju otvoritvenega traku in besed, ki jih je namenil zbranim. «Upam, da bo na nogometnem igrišču polno mladih ljudi in to vsak dan, 12 ur na dan. Vlaganje v šport je v Mestni občini Murska Sobota prioriteta", je povedal Jevšek, ki se je še posebej raznežil ob darilu, dresu NK Pušča s številko 56, kajti le dan po otvoritvi je praznoval rojstni dan. Da so zaradi romskega projekta slačilnic morale počakati na boljše čase druge naložbe v športno infrastrukturo v MO Murska Sobota, je drugotnega pomena. Tudi mesec dni pred tem je bilo na Pušči nadvse slovesno. Takrat je bil ob županu Aleksandru Jevšku še njegov partijski šef, sicer minister za kmetijstvo Dejan Židan in pa predsednik republike Borut Pahor. Znova številne kamere in fotoaparati, kajti s simbolično zasaditvijo prvih rastlin Prstastega trstikovca oziroma Miskantusa je požegnal projekt ustvarjanja zelenih delovnih mest za Rome. Na hektarju še ne tako daleč nazaj degradiranega prostora, na divjem odlagališču, kjer so Romi kurili električne kable, da so jih očistili plastike, bi s pomočjo socialnega podjetja Avtarkija in romske zadruge predelava Miskantusa nudila zaposlitvene možnosti za Rome. Da se kmetijska stroka zmrduje nad to tujerodno invazivno rastlino, ni omembe vredno, ker »se je politika tako odločila,« kar je s svojo prisotnostjo potrdil tudi kmetijski minister Dejan Židan. No in ta Miskantus, ki ga je za svojega vzela romska zveza Preporod soboškega romskega svetnika Darka Rudaša, naj bi prinesel zelena delovna mesta Romom po celi Sloveniji. Koliko proračunskih sredstev bo porabljenih za uresničitev tega načrta, še ni jasno, prav gotovo pa jih bodo zagotovili vladni resorji za kmetijstvo, delo, družino in socialne zadeve. Mimogrede, podoben zaposlitveni projekt je v nekaj letih »skuril« pol milijona evrov iz državnega in EU virov, pa ni prinesel niti enega delovnega mesta za Rome. Volitve, državnozborske in lokalne so pred vrati. Za Boruta Pahorja ni skrbi, vnaprej lahko računa na glasove romskih volivcev. Nanje seveda računa tudi soboški župan dr Aleksander Jevšek. Sam se, tako govorice v SD, vidi v poslanski klopi DZ in ko bo njegov šef Dejan Židan kot mandatar oblikoval vlado, tovrstne ambicije celo javno razglaša, se Jevšek vidi v sedežu ministra za notranje zadeve. V županski boj pa bo Jevšek verjetno poslal svojega strankarskega kolega in podžupana Zorana Hoblaja. In tu smo znova pri romskih volivcih. Da bodo obkrožili kandidata Socialnih demokratov bo poskrbel prav Darko Rudaš, ki je pred meseci postal član Židanove stranke. Pred tem je bil že v LDS, pa v SD, TRSu in ZL, zdaj pa naj bi se vrnil v Židanovo jato.Pred tem je bil v Hanžkovem TRS-u. Zato vprašanje, ali je Jevšek s tem poravnal volilni zapitek za 2014 in zaaral glasove za volitve prihodnje leto, ni niti tako brezpredmetno. Indici pač! Tudi sicer ima vsa romska funkcionarska oligarhija, na čelu s predsednikom Romske zveze Slovenije Jožekom Horvatom Mucem, ki se je tudi že okitil z doktorskim nazivom in Darkom Rudašem, oba sta tudi zbiratelja najrazličnejših funkcij v romskih organizacijah, vselej odprta vrata pri najvišjih vladnih in državnih funkcionarjih. Boris Cipot

preberi več

Boljših varuhov nima neumnost, sporočam tovarišema Andreju Karoliju in Mihi Šaleharju. Pojdite se zvagat na trg!

5.07.2017

“Tovarišema” Andreju Karoliju in Mihi Šaleharju, ki na rožnatem VALU 202 vidno uživata v podjebavanju drugorazrednih državljanov sporočam, da Boljših varuhov nima neumnost, bi rekel Ivan Cankar! ... Obenem je pa sramotno, da moramo takšen program, kot je RTVSLO prisilno plačevati! Fantje iz hiše RTVSLO, pustite te plače, ki so nam državljanom prisilno izpuljene iz že tako praznih žepov in se pojdite zvagat na trg.  Garantirano bo norčevanja hitro konec.  Vili Kovačič, državljan K

preberi več

Pismo podpore Viliju Kovačiču! Mladina (v lasti KB 1909) je že dolgo časa izpostava mafije, ki je ugrabila državo!

5.04.2018

Pozdravljen Vili, pravkar sem prebrala tvoj odličen zapis na http://vfokusu.com/post/ 361687/draga-mladina-do-kje- gre-tvoje-hlapcevanje ,  odgovor na pokvarjeno, "prezirljivo pisanje do malega človeka"(kot si sam pravilno napisal), ki se ob ponavljanju prelevi v stigmatizacijo. In prav stigma je bila od nekdaj orožje AGITPROPA totalitarnih režimov. Mladina (v lasti KB 1909) je že dolgo časa izpostava današnje udbomafije, ki je ugrabila državo. Tako so leta (slikovno in pisno) stigmatizirali Janeza Janšo (ciničen, aroganten, avtokrat, revanšist, agresiven ....) in, sodelovali so tudi vsi dominantni mediji. Danes skušajo stigmatizirati TEBE, ker si trn v peti lobijem - paradržavi! Danes imamo množico funkcionalno nepismenih ljudi, ki na volitvah, po razočaranju nad strankami kontinuitete (LDS =  3xK  korupcija, korporativizem, klientelizem je pisal v Financah S. Kovač in nesposobno Pahorjevo vlado), vedno znova volijo medijsko promovirane "nove obraze" - preoblečeno kontinuiteto - lokalne menedžerje - igralce ali operativno nesposobne vase zagledane profesorje ali ..., da ja ne bi zmagala opcija, ki bi začela čistiti SLO Avgijev hlev. Pokvarjena klika je s pomočjo marionet državo (državljane) pripeljala na rob družbenega prepada, ko obstaja demokracija na papirju, ozadje pa vleče niti v vseh podsistemih. Indoktrinirana in funkcionalno nepismena množica tega ne vidi, preostali ne vidijo izhoda iz začaranega kroga, zato postajajo apatični in pasivni opazovalci. Vemo, kaj se dogaja v zdravstvenem sistemu, pa je vladajoča koalicija (SMC, SD, DeSUS) rešila ministrico (ekipo), kljub dvakratni interpelaciji in, mediji so poudarjali Cerarjevo floskulo o nagajanju SDS in rušenju stabilne vlade. Pravosodje je imunski sistem vsake države. Toda, na eni strani imamo nedotakljive banksterje in prvorazredne državljane jankoviće, na drugi strani pa nezaželene oponente alias notranje sovražnike kot je prvak opozicije Janša (obsojen na osnovi nezakonitega obtožnega predloga brez znakov kaznivega dejanja, v skrajšanem postopku bi moral biti zavržen v 3 dneh, pa ga je pravosodje - globoka država skupaj z mediji vozila vrsto let vse do zastaranja) ter drugorazredne aktivne državljane kot si tudi TI.  Upam, da je odločitev Vrhovnega sodišča znak, ki nakazuje določene spremembe vsaj v vrhu pravosodja. Tudi ustavna sodnica Jadranka Sovdat je z izjavo (Odmevi) "okrcala" tiste (Cerar&Co.), ki "niso razumeli kaj je vrhovno sodišče napisalo"  (http://4d.rtvslo.si/arhiv/ odmevi/174530432) Ali odločitev vrhovnega sodišča o ponovitvi referenduma lahko vliva upanje na spremembe v sodstvu (spoštovanje vladavine prava, pravično in pošteno sojenje) pa bo kmalu pokazala odločitev vrhovnega sodišča na pritožbo obrambe dr. Milka Noviča glede na množico kršitev v postopku preiskave in sojenja ter obsodbo dr. Milka Noviča na 25 let zapora za umor direktorja Kemijskega inštituta dr. Janka Jamnika brez vsakršnega dokaza.   Vili, aktivni državljani, ki nam ni vseeno(!), te podpiramo, slišati te mora le še "molčeča" množica! V novem letaku za udeležbo na referendumu si napisal:Ta referendum je plebiscit PROTI KRAJI davkoplačevalskega denarja. Izkoristimo možnost neposrednega demokratičnega pritiska, državljanskega nadzora nad milijonskimi in milijardnimi državnimi investicijami. Denar, ki odteka v žepe privilegirancev, je naš denar. Referendum je zato priložnost, da omejimo samovoljo oblasti. Prav o tem piše danes dr. Rok Svetlič v članku Volitve in trije nesporazumi  (Gostujoče pero-Delo)  Iva Pavlin Žurman

preberi več

Tovariši in gospodje, 25 let ropanja je bilo dovolj! Davkoplačevalci gremo na volitve!

21.03.2018

Letošnje volitve bodo prelomne, tako državnozborske kot lokalne. Opevani mehki prehod iz totalitarizma, ko smo morali molčati o skoraj vsem, ko smo si bili solidarni v relativni revščini in popolnoma odvisni od državnega aparata ter hkrati povsem nesamoiniciativni državljani, žal ni prinesel tako težko želenega rezultata – DEMOKRACIJE. Sistem »mehke« tranzicije, pretvorbe družbenega in državnega premoženja v privatno lastnino, ter s tem zvezanega posledičnega izčrpavanja državnih virov, je nastajal postopno. Rezultat teh procesov lahko po 28 letih označimo kot proizvodnjo lažnega razvoja, kvazi-občutja napredka, ki pod zaščito formalno neodvisnih institucij vodi v vse večjo splošno revščino, razraščanje prekariata celo v javnem sektorju in državno odvisnost od zadolževanja. Skoraj na vseh področjih je onemogočen kakovosten dialog o pametnih alternativah, ob vsesplošnem prepričanju, da vsak pozna vsakega in da se nihče noče nikomur zameriti zaradi potencialnih malih osebnih koristi, celo ustvarja občutek, da si demokracija in blaginja nasprotujeta. Resnica je drugačna: med načini uveljavljanja demokratičnih odnosov in blaginjo prebivalstva je vedno visoka korelacija. Prepričani smo, da je virov za dostojno življenje vsega prebivalstva v Sloveniji že sedaj dovolj, da pa so zelo nepravično razdeljeni. Delovanje državnega aparata ter vodstvenih struktur take delitve le še povečuje, prebivalstvo pa razslojuje na docela nemeritokratskih načelih. DavkoPlačevalci Se Ne Damo Več! je naš odgovor. Zavedamo se, da nikoli ne bomo enaki, lahko pa smo ENAKOPRAVNI – sedaj, danes, takoj. Za dosego tega pa je potreben dosleden boj za resnico, pravico in poštenost. Politične stranke v Sloveniji niso opravilno sposobne za globlje spremembe. Ujete so v primež ideoloških in kvazi-kulturnih bojev z eno in isto lajno tem, ki ljudi le razdvojujejo. Pokazale so, da jim je več do lastnega ugodja vnaprejšnjih pozicij in ustvarjenih privilegijev, ne pa do obrambe interesov volilcev in volilk. To so pokazali primeri, kot so TEŠ6, 2TIR , 3 razvojna os, Magna in drugi nepremišljeni gospodarski projekti, ki povzročajo finančno in okoljsko škodo. Spomnimo se nedavnih požarov v kemijskih skladiščih, pa uničenja Tojnice s strani Kemisa v Vrhniki ter vse do enormnih posegov v Naturo 2000 in uničevanju podtalnice v primeru kanalizacije po vodovarstvenem območju, ki zagotavlja pitno vodo za 400.000 prebivalcev Ljubljane in dnevnih migrantov, itd. Da naredimo temu konec, ustanavljamo neodvisno in samostojno kandidatno listo DavkoPlačevalciSeNeDamoVeč. Doseči moramo zamenjavo kompromitiranih kadrov, predvsem pa osvežitev parlamenta, da bo postal resnična zakonodajna oblast, ne zgolj ekspozitura vlade za potrjevanje projektov sprejetih nekje v ozadju. Naša načelna izhodišča za dosego teh ciljev so: 1. »VLADAVINA PRAVA«, NE LE »PRAVNA DRŽAVA«. PRAVOSODJE MORA BITI V SLUŽBI LJUDSTVA: sem spadajo pogojna ukinitev trajnega sodniškega mandata za kršitelje človekovih pravic; uveljavljanje materialne odgovornosti sodnikov; transparentnost preverjanja dejanske usposobljenosti sodnikov in tožilcev; ugotavljanje preteklih zlorab in strokovnih napak sodnih izvedencev; uvajanje specializiranega tožilstva za preiskavo bančnega in finančnega kriminala tudi s sodelovanjem neodvisnih mednarodno priznanih ekspertov. 2. REFERENDUM DRŽAVLJANOM: ukinitev ovir za uveljavitev referendumske volje državljanov in UVEDBA ŠVICARSKEGA MODELA REFERENDUMSKE DEMOKRACIJE, tako da se bo oblast bala ljudstva in ne obratno tako kot danes, ko se ljudje bojimo oblasti. Sem spada tudi PRAVICA DO SPREMEMBE USTAVE: te pravice žal ljudstvo pri nas še nikoli ni imelo, zato je čas da sledimo Ivanu Cankarju-NAROD SI BO PISAL SODBO (ustavo) SAM. Ustavo je predvsem potrebno začeti vsebinsko spoštovati, za kar lahko poskrbi le reformirana sodna veja oblasti. 3. SAMOFINANCIRANJE CIVILNE DRUŽBE: Danes od vlade odvisni ljudje predstavljajo nevladne organizacije, zato vsakič pokleknejo, namesto, da bi jim nastavili ogledalo in vztrajali do konca. Vzpostaviti je treba zakonsko reguliran način financiranja civilne družbe z donacijami podpornikov preko telekomunikacijskih operaterjev in drugimi inovativnimi načini podpore. Resnična civilna družba je iz družbe izrinjena, namerno pa je uzakonjeno vladno financiranje »nevladnih«, v resnici pa od vlade odvisnih organizacij. Korporativni denar nima vstopa v politiko in med politike. 4. VOLILNI SISTEM PO MERI VOLIVCEV in zagotovitev POŠTENOSTI VOLITEV: podaljševanje obstoječega proporcionalnega sistema ni mogoče zgolj z lepotnimi posegi: npr. s preferenčnim glasom, ker ne rešuje problema, da 220.000 ljudi v Sloveniji nima zastopstva v DZ. V demokraciji naj bi veljalo načelo »en človek, en glas«, ki pa je z volilnim sistemom, ki predvideva prag za vstop v DZ 4 %, grobo kršeno. Zato za začetek predlagamo ukinitev tega praga in omogočenje uvrstitve v parlament tudi kandidatom z list, ki dosežejo najmanj 1/88 deleža veljavnih glasov. 5. PLURALIZACIJA IN DEMOKRATIZACIJA MEDIJEV: prvi ukrep je odprava pristranskosti informiranja javne RTV in uvedba regulative na področju privatnih medijev, kar bo garant enakopravnosti vseh polov politike in civilne družbe. Sem spada tudi PODRŽAVLJENJE VOLIVNE KAMPANJE - obvezno informiranje volivcev po načelu enakih možnosti za vse, tako pri volitvah kot pri referendumih. RTV naročnino plačujmo še naprej, vendar ne na osnovi električnega priključka, temveč iz integralnega proračuna, privatne medije pa, ko gre za volitve in referendume, regulirajmo enako kot RTVSLO. 6. UVEDBA STIMULATIVNEGA IN PRAVIČNEGA OBDAVČENJA nepremičnin in dohodkov po načelu, da oblast ni sredstvo za delitev plena in funkcij med zmagovalci, pač PA SLUŽABNICA za zaščito naravnih virov, kulturne dediščine ter naravnega okolja in zdravja ljudi. Onesnaževalec okolja mora škodo poplačati sam, da se mu škodljivo početje nikomur ne bo več izplačalo. 7. DECENTRALIZACIJA ter USTREZNA ZAŠČITA KULTURNO-POKRAJINSKE PESTROSTI SLOVENIJE in NJENIH POKRAJIN: ob neustavljivi globalizaciji kapitala in westernizaciji je potrebno vzpostaviti tak sistem decentralizacije, ki bo dopuščal regijam samoiniciativo za reševanje problemov, ki jih sami poznajo najbolje. Edino to lahko prepreči beg možganov in praznjenje celih predelov Slovenije ter širjenje prekariata v perifernih območjih. Lista DavkoPlacevalciSeNeDamo je DEMOKRATIČNA, NEIDEOLOŠKA PLATFORMA ZA UVELJAVITEV NOVIH PRINCIPOV DRŽAVLJANSKEGA NADZORA nad oblastjo. Pred volitvami ne bomo del nobene koalicije. Povolilno koalicijo pa bomo oblikovali projektno za vsak zakon posebej. Pri tem pa bo poudarek na projektih, ne na strankah. Državljanke in državljani, delitev na desnico in levico je podtaknjena in umetna! DAVKOPLAČEVALCI imamo vsak svoj življenjski nazor, zato se v ideološka in svetovno-nazorska vprašanja ne bomo vpletali. Kar pa zagotovo bomo zahtevali, je pravična delitev družbenega bogastva, ne zgolj drobtin iz bogatinove mize.Odločno odklanjamo zakulisno »demokracijo« novih obrazov dirigiranih po diktatu »stricev iz ozadja«, katerih cilj je zgolj ohranitev monopolov in to tako, da vse ostane isto, vključno s privilegiji. Za vse to je potreben POGUM, POŠTENJE IN RAZUM ter volja za SODELOVANJE, zato pozivamo vse, da takoj po volitvah oblikujemo partnerstvo za TRAJNOSTNI razvoj in preoblikovanje Slovenije v državo, ki ne bo mačeha, ampak spodbuda delovnim, sposobnim in ambicioznim, KAKOR TUDI TISTIM, KI SO POMOČI POTREBNI. Z vašo pomočjo bomo soustvarjali pogoje življenja in bivanja doma tako, da ne bo potreben beg v tujino s trebuhom za kruhom. Ponovimo za Ivanom Cankarjem: »jaz bratje pa vem za domovino in mi vsi jo slutimo«. Spoštovane volivke in volivci, na nas je, da jo uresničimo !   Ljubljana 19.03.2018 Lista državljanov : DavkoPlačevalci Se Ne Damo več ! http://davkoplacevalcisenedamo.si/

preberi več

Izjava za javnost

5.12.2017

VLADA V ŠKRIPCIH - DENARJA NI IN GA NE BO ! Metod Dragonja: »Zdaj je na politiki in sodstvu, da uveljavita zakon o 2 tiru. Mi pa opozarjano, da zamuda povzroča gospodarsko škodo. Dokler se zakon ne uveljavi, ne moremo črpati sredstev, niti tistih za pripravljalna dela NE." Spričo velikega zanimanja vlade, javnosti in medijev za »škodljivo« delovanje davkoplačevalcev v zvezi z drugim tirom, izjavljam sledeče: Hvala za kompliment, NISMO ŠE REKLI ZADNJE BESEDE! Do sedaj smo s kritiko vladnega drugega tira (2TDK) davkoplačevalcem že prihranili milijardo. Če bo ta vlada dobila še en mandat, se nam obetajo še mnogi večji milijardni prihranki. Večja je neumnost ki jo stori vlada, večji je prihranek z njeno blokado. Problem pa je, da se tega niti ne da izračunati, ker vlada, ki ne ve kaj, kako, kje in za kakšen denar bo gradila, stalno spreminja številke. V Delu 2.dec.2017 pa novinar "Škarpena" alias nadučitelj Doline Šentflorjanske Boris Šviligoj piše: "Kaj takega, da en VILI po porazu na referendumu o 2TIRU tuja moda na tujem žaru cvre, si niti v diktaturi proletariata ne znajo predstavljati«. Odgovor: Ko bodo tuja moda scvrta do konca, Škarpena vabljen na tiskovko ! Državljan K.   In še ! PISMO VRHOVNEMU SODIŠČU !!!  Spoštovani predsednik Vrhovnega sodišča!   Iz medijev sem obveščen, da je Vlada RS v četrtek 30.11.2017 poslala na Vrhovno sodišče RS (VS) ugovor v zvezi z mojo pritožbo na izid referenduma o 2 tiru. Ker do danes – od  tega pa je že več kot 5 dni,  kot prizadeta in zainteresirana stranka ugovora še nisem dobil po redni pošti, niti ugovora nisem dobil po e-pošti, prosim V S, da mi ta ugovor nemudoma  pošlje.   Ugovor potrebujem, da preverim resničnost in utemeljenost navedb Vlade RS.  V primeru, da so navedbe v njem neutemeljene ali neresnične, želim izkoristiti pravico do ugovora.  Prosim tudi, da mi sporočite imena in priimke sodnikov, ki jim je ta zadeva dodeljena.    Hvala za razumevanje!   S spoštovanjem,    Vili Kovačič,  pobudnik referenduma

preberi več

Poročilo Romane Tomc o izvajanju Pobude za zaposlovanje mladih sprejeto z veliko večino

5.12.2017

Evropski poslanci, člani Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (EMPL), so včeraj z veliko večino potrdili poročilo o izvajanju Pobude za zaposlovanje mladih, katerega snovalka je kot poročevalka za Evropski parlament evropska poslanka Romana Tomc. Začetki ideje segajo v leto 2012, ko je Evropska komisija za namene zmanjševanja brezposelnosti med mladimi državam članicam namenila 6,4 milijarde evrov. Celoten proračun Pobude za zaposlovanje mladih za sedemletno obdobje znaša 7,6 milijarde evrov. Države članice, ki lahko koristijo ta sredstva, morajo zadostiti določenim pogojem in sprejeti konkretne programe, preko katerih lahko mladi dobijo kakovostno ponudbo za zaposlitev, nadaljnje izobraževanje, vajeništvo ali pripravništvo v štirih mesecih po zaključku šolanja oziroma začetku brezposelnosti. Rezultati po državah so precej različni, ponekod jih je zelo težko spremljati, kar je tudi ena od slabosti, ki jih bo treba v nadaljevanju odpraviti. Romana Tomc v svojem poročilu ugotavlja, da bi bila lahko učinkovitost boljša. To potrjuje tudi poročilo Evropskega računskega sodišča, ki je opozorilo na slabe rezultate izvajanja Pobude v sedmih državah članicah. »Kljub temu da v nekaterih državah članicah sredstva, namenjena Pobudi za zaposlovanje mladih, niso bila najbolj učinkovito porabljena, je nesporno, da je program pomembno pripomogel k zmanjšanju brezposelnosti med mladimi. Premišljenost in dobra ciljna usmerjenost se je nekaterim zelo obrestovala. Primer dobre prakse je zagotovo Finska,« navaja evropska poslanka Romana Tomc. Ena izmed težav, ki botrujejo brezposelnosti mladih, je neustrezna izobrazba oziroma pomanjkljivo znanje, ki ni prilagojeno temu, kar delodajalci iščejo. Povezanost med izobraževalnim sistemom in trgom dela je slaba, prilagoditve pa potekajo prepočasi. S slabo povezanostjo izobraževalnega sistema in trgom dela se srečujejo povsod v EU, v Sloveniji pa je ta še posebej pereča. »Zelo pomembno je, da se s sredstvi, ki jih zagotavlja EU, ne rešuje le kratkoročnih zaposlitev, ampak tudi strukturna neskladja. To pa pomeni tudi poseg v izobraževalni sistem in njegovo prilagoditev sodobnim trendom,« je ob tem izpostavila Romana Tomc. Pobuda za zaposlovanje mladih se bo iztekla leta 2020. »Odgovornost držav članic je, da učinkovito uporabijo sredstva, ki jih EU namenja za reševanje brezposelnosti mladih. To med drugim pomeni, da se sredstva ne smejo izgubljati za izvajanje birokracije in programov, ki so sami sebi namen. Ta denar mora priti neposredno do mladih, ki iščejo svojo priložnost na trgu dela. To je tudi ključno sporočilo mojega poročila,« je ob robu zaključila Romana Tomc.

preberi več

Turizem

Serija okvirjev za slike na slovensko-avstrijski meji - galerija na meji

20.05.2018

Galerija na meji / Grenzlandgalerie   … je poskus hoje po nevidni črti… je eksperiment v uokvirjanju neotipljivega… je zvočno popotovanje skozi stoletje obmejnih zgodb Po avtobusu duhov, ki je obiskovalce popeljal na nenavadno potovanje preko Strmega sedla, se LJUD ponovno odpravlja na iskanje mejnih duhov, tokrat na Štajersko. V gričevnati pokrajini na slovensko-avstrijski meji je postavljena serija okvirjev za slike. Vsaka slika ob tej nevidni črti prikazuje drugačen pogled na pokrajino in pripoveduje drugo zgodbo njene nenavadne preteklosti. V zvočnem sprehodu po galeriji se osebna pričevanja ljudi, ki jim je prečkanje meje spremenilo življenje, in teh, ki so z njo preživeli svoj vsakdan, prepletajo z glasbo v esejistično popotovanje, ki je na voljo v obliki avdio vodiča v slovenščini in nemščini. Projekt okvirji na meji je pripravila skupina z imenom LJUD. LJUD je skupina ustvarjalcev, ki v gledališču in sorodnih medijih prepoznavajo potencialen prostor soustvarjanja in nadgradnje lastnih idej. Ustvarjalce druži vera v »živo«umetnost, ki je v neposrednem stiku z gledalcem. Pri oblikovanju gledališkega dogodka se vedno znova osredotočajo na različne oblike interakcije gledalcev z nastopajočimi in tako vzpostavljajo gledališče kot igro, kot ritual, kot dogodek socialnega združevanja. Zanima jih delo v javnih urbanih prostorih, eklektično združevanje žanrov, tehnik in stilov; veliko pozornosti posvečajo razmisleku o namenu in socialni umeščenosti svojega delovanja. Avtorsko skupino oz. kolektiv razumejo kot edinega pravega ustvarjalca gledališkega »gesamtkunstwerka«. V preteklosti so delovali pod okriljem različnih društev ininštitucij, od leta 2006 pa so se tudi formalno povezali v samostojno produkcijsko skupino KUD Ljud.

preberi več

5 razlogov zakaj dopust preživeti v Sloveniji

19.05.2018

Vreme je te dni sicer nestanovitno, vendar nam kljub temu misli uhajajo k vprašanju: »Kam na dopust?« Nekateri si vzamemo več krajših dopustniških dni, drugi pa gredo na dopust za dlje časa. Velika večina Slovencev še vedno hodi na dopust v tujino, ker menijo, da doma že vse poznajo in da kaj dosti ni za doživeti ali izkusiti. Pa je temu res tako? Je čez mejo ali »lužo« res vse bolje? Vedno znova se mi dogaja, da so Slovenci na izletih vedno presenečeni, koliko novega so izvedeli o nekem kraju ali znamenitosti, o katerem so predhodno menili, da že vse vedo. Ste pripravljeni, da to poletje tudi vi odkrivate lepote in danosti ter predvsem gostoljubnost slovenske ponudbe? Z družino imamo vsaj enkrat mesečno izlet v različne kraje po Sloveniji in tudi dopust vsaj en teden običajno preživimo na slovenskem podeželju (čeprav tudi sami izhajamo iz podeželja). V nadaljevanju vam opišem, zakaj se mi tako odločimo. 1.      Na cesti ni gneče in zastojev Ob glavnih počitnicah in praznikih se vedno odločimo za manj znane kraje, ki pa ponujajo prav posebno sprostitev, igro za naše otroke in odlična kulinarična doživetja. Slovensko podeželje je čudovito izhodišče za pohode po neokrnjeni naravi in kulinarična razvajanja ob lokalno pridelani hrani. Kar je pri tem še posebej privlačno je to, da se po cestah, ki vodijo do manj znanih krajev, večino časa vozimo sami ali pa je prometa prav zares zelo malo. Med vožnjo tako lahko občudujemo vse lepote in se ustavimo kadarkoli želimo, če otroka potrebujeta odmor ali zato, da imamo piknik v naravi, da stopimo v bližnji potoček ali da naredimo zabavno fotografijo za spomin. Na tak način vožnja mine hitro in vsi smo dobre volje za nove dogodivščine. 2.      Bogata ponudba za še tako zahtevne Ker želijo ponudniki turističnih storitev privabiti in zadovoljiti tuje goste, na letni ravni izboljšujejo ponudbo in jo bogatijo. Vse več ponudnikov se odloča za programe, ki temeljijo na ohranjanju narave. Prav zato imamo tudi domači gosti možnost izbire med pestro ponudbo in cenovno dostopnostjo. V posamezni regiji lahko izbirate med luksuznimi hoteli, turističnimi kmetijami zwellness ponudbo, bivaki v naravi, med različnimi doživljajskimi zgodbami posameznih krajev in tradicije. Sami vedno izberemo skupek ponudb, tako da je za vsakega člana nekaj posebnega. Vedno se odločimo za nastanitev, ki se nahaja na podeželju in ima v svojih kapacitetah igrala in bazene, ali pa da so ti v neposredni bližini. Poleg tega poskrbimo, da si zagotovimo kulinarična doživetja, ki so oddaljena največ 30km. Seveda se predhodno vedno najavimo in povemo svoje želje. Vedno si vzamemo vsaj en dan časa za krajši krožni pohod po bližnji okolici in če je mogoče izberemo pot, da je blizu reka, slap, jezero ali vsaj potoček. Ostale dni si ogledamo vse zanimivosti, včasih si vzamemo čas tudi za posebna doživetja (npr. vožnjo s kočijo). Sem veliko naštela, kajne? Ravno v tem je čar ponudbe v Sloveniji - vse je na dosegu. Za opisani paket si običajno vzamemo štiri dni časa. Izhajamo iz dejstva, da morajo imeti otroci dovolj časa za spanje in igro. Za mami je pomembno, da se lahko sprosti, oči pa je največji gurman v družini. Ob tem je najbolj pomembno, da se ob vrnitvi domov vsak od nas čuti, da je doživel, kar si je želel. 3.      Vrhunska ponudba podeželja Včasih je veljalo, da so tisti na kmetijah manj premožni in da gre razvoj na podeželju počasneje. Če si vzamete samo en dan časa, lahko ugotovite, da je to daleč od resnice. Danes turistične kmetije na podeželju ponujajo vse, kar nekdo potrebuje za počitek, razvajanje, kulinarično doživetje ob lokalno pridelani hrani, rekreacijo in osebnostno rast. Velika večina turističnih kmetij ima poleg klasične ponudbe še različna športna igrišča, bazen, izposojo koles, čolnov ali pa vas povabijo na različne delavnice, ki jih organizirajo v sklopu svoje kmetije. Kar je najlepše, da so lastniki izredno gostoljubni in prežeti s pozitivno energijo, ki jo po mestih kronično primanjkuje. 4.      Inovativni zeleni turizem Slovenija je razglašena in prepoznana kot ena najbolj zelenih in trajnostno naravnanih držav. Gost ima na vsakem koraku možnosti, da se lahko umakne v skrite, neokrnjene kotičke ali pa izbere bolj zabavno dogajanje. Slovenija ponuja obilo vodnih doživetij, pohodništva in kolesarskih poti. V enem tednu si tako lahko omogočimo vzpon na čudovit vrh, plavamo v jezeru ali naravnem bazenu, doživimo tradicijo nekega kraja, se razvajamo v kulinaričnem potepanju in za konec obiščemo še enega čudovitih slapov ali pa se podamo v eno od skrivnostih jam. 5.      Podprimo slovensko Za konec bi dodala le še to, da je pametno, če ne že prav, da podpremo slovensko ponudbo in vse, ki skrbijo, da lahko zdravo jemo, da se ohranjajo slovenske naravne lepote,kulturna krajina in dediščina, na dolgi rok pa na ta način tudi prispevamo k izboljšanju lokalne infrastrukture, ki jo tudi sami uporabljamo. Poleg tega, da si lahko podarite pravi sprostitveni dopust, veliko novega doživite, se kot gosti počutite dobrodošli in zaželeni, je to odlična priložnost za osebno rast in krepitev odnosov. Želim si, da bi si lahko vsak izmed vas privoščil in dovolil vsaj nekaj dni dopusta, bodisi v Sloveniji ali kjerkoli drugje. Za ideje kam na potep po Sloveniji, pa lahko obiščete spletno stran https://www.veseladozivetja.si/   Tanja Vesel  

preberi več

Festival solzic 2018 vabi na Koroško

18.05.2018

Na Koriškem bodo izvedli festival solzic 2018 Festival solzic je kulturno – turistična prireditev, ki gradi na dediščini besede (Prežihova črtica Solzice) in okoli nje niza vso bogastvo ljudskega izročila, narave, zgodb, kulinarike in doživetij. Program festivala   FESTIVAL SOLZIC, 18. in 19. maj 2018 Ravne na Koroškem, Strojna, Kotlje in Pekel Kulturno-turistična prireditev s standardnimi zgodbami: Petek, 18. maja STROJNA: LIKOVNI (sodeluje Kulturno društvo koroških likovnikov) in LITERARNI TABOR (sodelujejo učenci šol iz avstrijske in slovenske Koroške ter Kulturno društvo literatov Mežiške doline in Literarno kulturno društvo Beseda iz Dravograda) OTVORITEV FESTIVALA, Strojna, ob 18. uri. Kulturni program z domačimi in tujimi gosti. Na prizorišče bo z avtobusne postaje Ravne na Koroškem ob 17. uri odpeljal poseben avtobus.   Sobota, 19. maja KOTLJE: KOTL'JADA: od 9. do 14. ure; kuhanje koroške enolončnice (bogate nagrade). KOROŠKA TRŽNICA: od 9. do 17. ure; umetniška obrt, ustvarjalci vseh vrst, društva ... KULTURNI PERPETUUM MOBILE: od 10. do 17. ure; pesem, glasba, ples, folklora, ... MILENIJSKA FOTOGRAFIJA: Hrvatov travnik, režirana fotografija, posneta iz zraka. Obiskovalce prosimo, da oblečejo belo obleko oz. majice, saj bodo sooblikovali cvetove belih solzic. POZDRAV IZ PEKLA: Obisk Pekla ob 11. in 14. uri z vodičem, odhod od Solzice velikanke v Kotljah. Poseben dodatek – peklenska kulinarika: hudičeva slina, veliki in mali grehi, peklenski namaz, luciferjeva slina. Skupine lahko kadar koli naroče poseben obisk Pekla! Na tel. št. 041 759 490.   POSEBNOSTI FESTIVALA SOLZIC 2018: Na Strojni bo izvedena zadnja skladba velikega SLAVKA AVSENIKA, ki jo je mojster narodne glasbe in muzikaličnega opisa življenja v Sloveniji napisal posebej za Festival solzic in nosi naslov »Pozdrav Koroški«. V Kotljah se bo s svojim Festivalom alpskega cvetja predstavil ZAVOD ZA TURIZEM BOHINJ; gre za oblikovanje novega turističnega produkta: »Cvetlični festivali Slovenije«. Predstavili se bodo s kulturnim programom in predstavitvijo Festivala alpskega cvetja ter stojnico, ob kateri bo stala tudi maketa Aljaževega stolpa v naravni velikosti. Letos je namreč 240-letnica Triglava. Več informacij na https://www.festivalsolzic.si/

preberi več

Sprehodite ali kolesarite se med jablanami na Jabolčni poti v Selnici ob Dravi

11.05.2018

Najlepša doživljanja dopustov ter/ali/in počitnic so spontana. Zjutraj sem se odločil, da na terenu doživim v živo butično zeleno učno destinacijo JABOLČNA POT (občina Selnica ob Dravi).   Vse je enkrat prvič. Za prvič sem šel s kolesom iz Ruš do Fale. Vstopna točka se imenuje Grahor, to je nekdaj slavna obcestna furmanska in popotniška gostilna na levi strani v smeri proti Dravogradu, ter se nahaja 1km pred tehničnem muzejem na HE FALA. Nemogoče je zgrešiti.   Priznati moram, da je vstopna točka ter vsa pot tako zgledno urejena turistična informacijska in počitniška destinacija kot le redko kje srečamo na našem koncu zelene butične destinacije Ruše. Čestitke! Tako sem kolesaril malo po makadamu, nekaj po asfaltu in zoper po makadamskih poteh do Ruškega mostu na reki Drava. Pot je dolga 4.750 metrov, leži na sami ravnini ter tako primerna za vsakogar, posebno pa za ljudi kateri uživajo v potepanju po polžje po zelenih butičnih destinacijah.   Ni me sram razkriti nevednosti o čudežnem sadežu jabolki, čeprav redno vsako jutro poskrbim za eno jabolko pojedine na račun zdravja. Na vseh napisanih tablah je dojemljivo oznanjena veličina jabolk kot tudi medu. Doživljanje je pristno, mudi pa se popotniku naj ne. Svež zrak, močni sončni žarki, absolutna tišina, tu in tam kakšna čreda domačih živali, pa pogledi na lovsko prežo, travnike, sadovnjake in njive, soočenja z kmetijsko mehanizacijo, saj opravljajo redna tekoča dela po sadovnjakih. Tako lahko opazujemo Ruško Pohorje ter v daljavi Mariborsko kot tudi pogled na Lovrenški del. Naenkrat se znajdemo pred velikim gospodarskim objektom, to je hladilnica, kjer lahko kupimo domača jabolka po industrijski ceni, to pa je res poceni!   Za sladek napoj pa poskrbi finalni del, to je 500 metrov urejen spust proti reki Dravi, kjer se pot tudi zaključi na regionalni cesti Selnica-Ruše. Nato pa krenemo urno čez Ruški Dravski most, kateri se trese pod težo tovornjakov in upam le, da ne bo klonil pred obnovo oziroma postavitvijo novega, ob katerem bo tudi prostorno mesto za kolesarstvo.   S pomočjo financiranja iz projekta Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja “Evropa investira v podeželje” so Lokalna akcijska skupina LAS Jabolko, Občina Selnica ob Dravi, KGZS Zavod Maribor in TD Selnica ob Dravi leta 2013 uredili sadjarsko učno pot za kolesarje in pohodnike dolžine ca. 4,5 km. Sprehod in kolesarjenje po Jabolčni poti je primerno za družinske izlete, skupine in posameznik, saj pot teče po ravninskem polju in ne zahteva fizičnega napora. Na poti sprehajalci in kolesarji spoznavajo  lokalne ponudnike (sadjarje, kozjerejo, drvarje…). Če se najavijo vnaprej, pa se lahko dogovorijo za degustacijo lokalnih izdelkov, ogled obdelave ovčje volne pri Sovenu, ogled Tehniškega muzeja HE Fala, ki je leta 2014 prejel nagrado Naša Slovenija za varovanje tehniške dediščine ali pa spoznavajo lokalne kulinarične  dobrote, kot je loparošnica. Več informacij o selniški jabolčni poti najdete na http://tdselnica.si/jabolcna-pot-sadjarska-ucna-pot-za-kolesarje-in-pohodnike/. Avtor članka Milan Robič je ustanovitelj Raziskovalnega društva Milana Robiča ter raziskovalec ruških gozdov in turističnih zanimivosti. Njegove avtorske fotografije najdete na https://www.facebook.com/milan.robic.7  

preberi več

Novogradnja dela dravske kolesarske poti Ruše-Maribor je v polnem teku

9.05.2018

Iz firbca sem se po jutranji hoji v nedeljo 6.5.2018 podal na potepanje po novogradnji kolesarske poti Ruše-Maribor, katera je pomemben del mednarodne kolesarske poti Avstrija-Hrvaška. Projekt Dravska kolesarska pot - Drava Bike dobiva iz dneva v dan novo podobo. Kolesarska pot poteka ob železniški progi Beljak-Maribor, stari večstoletni avstrijski naložbi. Pot praviloma poteka po desni strani Drave, od Dravograda, kjer je postavljen namenski kolesarski most. V Ruše tako lahko vstopimo skozi Puščavo ali na HE Fala ali pa na Ruškem mostu, torej iz smeri Selnica ob Dravi – Maribor, zavoj na Ruše. Nosilec projekta je RRA Koroška d.o.o. - Regionalna razvojna agencija za Koroško in Uroš Rozman Karta nazorno prikazuje investitorja ter izvajalce. Potrebno je javno pohvaliti vse in vsakogar, saj je Drava Bike dobro postavljen ter izvrstno izveden projekt. Partner v projektu je tudi Visit Maribor in neumorne Doris U. Windisch in Karmen Razlag. Daela na trasi proge Ruše-Maribor potekajo intenzivno kar lahko vidite na priloženih slikah. Vodstvo Občina Ruše je sledilo turističnemu trendu, to je aktivnemu in zelenemu turizmu, kateri se kaže v popotništvu in kolesarstvu. S kolesi so tako možna potovanju tudi po javnih prevoznih sredstvih, to je po železnici ter s avtobusnim prevozom. Občina Ruše želi postati 5-zvezdnična butična zelena destinacija, odprta za vse trende popotništva ter prestižnega turizma. Kolesarje ob poti spremljajo ogromne zelene površine, to so obdelana kmetijska polja, gozdovi, železniška proga ter bližina reke Drave. Tudi nevarnosti so, saj je treba v Rušah ob železniškem prehodu pri TDR (Tovarna Dušika Ruše) prečkati regionalno cesto Ruše-Dravograd kot tudi več manjših cest v zaselku Bezena in Bistrica ob Dravi. V kraju Laznica se bo kolesarski prometni povezavi priključila tudi mestna občina Maribor, kar je planirano za leto 2019. Na sama pripravljalna dela ni nobenega zadržka, saj se tempo izgradnje odvija po izvedbenem planu. Fotografije v prilogi prikazujejo nekatere odseke v predelu centralnih Ruš, kot tudi delno pot proti Bezeni ter situacijo na Bistrici ob Dravi. Vsi kolesarji se veselijo nove dravske kolesarske poti in čudovite okolice ter ljudi, ki jih bodo na tej poti srečali. Avtor članka Milan Robič je ustanovitelj Raziskovalnega društva Milana Robiča ter raziskovalec ruških gozdov in turističnih zanimivosti. Njegove avtorske fotografije najdete na https://www.facebook.com/milan.robic.7

preberi več

3. Drava Festival bo potekal med 11. 5. in 15. 7. 2018

8.05.2018

Drava Festival je zasnovan kot serija samostojnih dogodkov na in ob reki Dravi, ki se bodo zvrstili povečini skoncentrirano med vikendi v časovnem obdobju med mesecem majem in julijem.  3. Drava Festival bo potekal med 11. 5. in 15. 7. 2018. Drava Festival želi reko Dravo in njene številne danosti približati lokalnim prebivalcem, dvigniti zavest o zdravem in kakovostnem življenjskem okolju, ki ga reka omogoča, ter o pomenu njegovega ohranjanja. Hkrati želi povezati tako posameznike kot ponudnike raznovrstnih storitev ali izdelkov ter s tem spodbuditi sodelovanje za skupen trajnostni razvoj in promocijo območja reke Drave v Sloveniji.  Drava Festival je zasnovan kot skupek enotno promoviranih izobraževalno-naravovarstvenih ter rekreacijsko-turističnih dogodkov, ki jih organizirajo raznovrstna društva in druge organizacije. Drava Festival koordinira Skupina za Dravo.  V letu 2016 je Skupina za Dravo z več kot 30 organizatorji prireditev izpeljala prvi Drava Festival, ki se ga je udeležilo več tisoč obiskovalcev.  Potekale so izobraževalne delavnice, predavanja in filmske projekcije. Na več lokacijah so potekala splavarjenja in čolnarjenja, tek ter kolesarjenje, območje Lenta v Mariboru je bilo pod sloganom »Lent ljudem« zaprto za promet in je ob številnih prireditvah ponujalo aktivno uživanje na obrežju Drave. Skupina za Dravo je organizirala tudi strokovno delavnico, namenjeno mreženju idej in deležnikov. Festival z vsemi organizatorji in dogodki koordinira Skupina za Dravo v kateri sodelujejo RRA Koroška, Zavod za turizem Maribor - Pohorje, ZRS Bistra Ptuj, Medobčinski urad za varstvo okolja in ohranjanje narave Maribor, Zavod RS za varstvo narave - OE MB in Zavod Iskriva. Reka Drava Reka Drava in njene brežine s svojo raznolikostjo, številnimi naravnimi vrednotami in zavarovanimi območji narave ponujajo prostor za aktivno in zdravo preživljanje prostega časa, hkrati pa reka sama predstavlja glavno življenjsko os območja ob Dravi in s tem priložnost za povezovanje prebivalcev ob reki od Dravograda do Središča ob Dravi v Sloveniji. Reka Drava nudi pogoje za razvoj naravi prijaznega turizma in rekreacijskih dejavnosti, hkrati pa omogoča povezovanje za skupen razvoj območja. Več informacij na https://dravafestival.si/

preberi več

Povabilo na izlet - Gozdna učna pot Uršankovo ter pohorske kmetije na Ruškem in adrenalinsko potepanje po kanjonu Lobnica

6.05.2018

Gozdne učne poti so speljane po gozdovih in so namenjene naravoslovnemu izobraževanju: spoznavanju rastlin, živali, gozdarstva, naravnih pojavov in tradicionalnih obrti. Dolge so običajno nekaj kilometrov. Večinoma za hojo niso zahtevne in so namenjene sprehajalcem. Nekaj izjem je, ki zahtevajo večjo izkušenost in telesno pripravljenost. Gozdne učne poti so običajno opremljene z informativnimi tablami, ki vsebujejo različne informacije. Za nekatere gozdne učne poti je mogoče na krajevnih enotah Zavoda za gozdove in lokalnih turističnih organizacijah dobiti letake ali predstavitvene brošure.  V Sloveniji je okoli sto gozdnih in naravoslovnih učnih poti, ki vabijo k obisku. Gozdne učne poti so se v Sloveniji začele pojavljati po letu 1974.  Tokrat vas vabimo na ruško Pohorje. Vas zanima kaj vas tam pričakuje?   Zelo nazoren opis gozdne učne poti Uršankovo je pripravil domačin Milan Robič. Raziskal je vsak kotiček in ga tudi opisal. Opis pa je opremljen z avtorskimi fotografijami.  Gozdno učno pot Uršankovo so naravovarstveni vzpostavili z namenom prenosa znanja med visoko motivirane deležnike raziskovanja zelene butične destinacije Maribor–Pohorje - Ruše. Najdemo jo na  vznožju Ruškega Pohorja, to je do 2 km iz centra Ruš.   Začetek krožne poti se začne pri Mucovi pečini, tam, kjer priteče naravna mineralna voda iz Mucove pečine. Do Mucove pečine se pride skozi center Ruš ter nadaljuje ravno, to je v smeri po Falski cesti. Pri pokopališču lahko zavijemo levo ter nato nadaljujemo vožnjo po Knifičevi ulici cca 600 metrov, ko pridemo v v križišče z Glazerjevo ulico. Lahko pa nadaljujemo mimo pokopališča, ter nato pridemo po 400 metrih v tisto križišče, kjer se edino lahko zavije levo, to je na Glazerjevo ulico ter nato mimo domačije Janka Glazerja, po katerem se v Rušah imenuje tudi OŠ Janka Glazerja ter unikatni turistični dogodek DNEVI JANKA GLAZERJA, ter se nahaja na desni strani poti proti jugu ali Pohorju. Po 500 metrih tak prispemo v finalu po obeh poteh do postavitvenega obeležja zdravi mineralni Pohorski vodi, od koder se povzpnemo 200 metrov do gostišča MUC, kjer se dobijo sveže postrvi, seveda po predhodni rezervaciji. Gostišče trenutno namreč ni redno odprto. Prvi korak je za nami. Ogreli smo telo, nekaj dobrega smo storili za dušo in v tem zmagovalnem duhu bomo koristili pozitivno energijo zmagovalnega okolja. Študijsko izpopolnjevanje/potepanje je primerno za vsakogar.   Le trideset metrov od parkirišča MUC (kjer lahko pustite svoj avto) pa že začnemo raziskovalno ekspedicijo v živo. Na terenu najdemo na desni strani v gozdu ob makadamski cesti markantno obveščevalno tablo na kateri je izrisana celotna trasa učne poti Uršankovo. Pri vsakem drevesu boste naleteli na manjšo informativno tablo na kateri so osnovne strokovne informacije o vrsti dreves, ki so svetovna redkost. Gostoljubje Pohorskih gozdov nudi tudi klopi za počitek, so na razpolago že po 500 metrih hoje. Tukaj so doma tudi gobe in kostanji. Vsega po malem je v izobilju. Ptički žvrgolijo, divjačina ohranja svoje poti, voda naplavi nered, gozdarji in varuhu narave pa vestno in skrbno vzpostavljajo gozdni red. Naše porušeno ravnovesje želimo zdraviti naravno, to je s pristnimi terapijami, kot je hoja v naravi, svež veter. Misli moramo prenoviti. Vedenjske vzorce je treba razstaviti po naravni poti. Dušo pa tako razbremeniti skrbi, ki so nas okupirale.   Po dvajsetih minutah zmerne hoje boste prišli na isto makadamsko cesto, s katere ste pri Mucu zavili desno v gozd in zagrizli v hrib po učni poti, saj ste presekali ovinek oziroma izbrali bližnjico.Učna pot se nadaljuje malo čez cesto ali po cesti desno ter blago navzgor. Čez 600 metrov pa ste na domačiji Uršankovo, to je tisto območje travnikov kjer bo morda nekoč postavljena sedežnica ali bodo celo gondole oziroma vsaj vlečnica ali morebiti vsaj zgrajeno visoko zahtevno turistično ter tekmovalno smučišče Uršank, to je planirana tretja faza podaljška smučišča Pisker II. Med hojo boste okrepili vodstvene kompetence, kot so vodstvene vloge človeka (»jaza«), to je vodje, ki so: opazovalec, spodbujevalec,  povezovalec in vodja. Opazovali boste čudeže narave, spoznali kritične momente in bistvene pojave naravnega okolja, katero se regenerira neodvisno od dnevnega trenda. Telo človeka, to je vodje, se giblje z lastno imaginacijo (sposobnostjo domišljanja, sanjarjenja). Primerjalno z naravo spoznamo kdo, kaj smo. Kdo smo ko odločamo o dejanjih na katera imamo vpliv, kot je varstvo in razvoj okolja.   Pot popotnika vodi po glavni cesti desno v gozd, kjer se nahaja preostali del učne gozdne poti Uršankovo. Spoznali boste veliko dreves. Doživeli boste blaginjo, o kateri niti sanjali niste, saj je v gozdu mir. Tišino prekinejo le naravni prebivalci gozda. Potem sledi kar solidna tura do potoka PISKER, to je tam kjer je širok most. Tik predtem boste naleteli na spominsko obeležje tragično preminulem teritorialcu SV, to je Major Marijan Strehar. Med hojo se rado prikotali kakšno kamenje, kar sprožijo živali, ki se prosto in spretno gibljejo po skalovju na levi strani poti. Gozdna cesta je zgrajena kot prava gozdna avtocesta, široka ter utrjena za težki tovorni promet, to je za vožnje in spravila hlodovine. Borovničevje je na dosegu roke.  Prvenstveno služi tovornemu prometu. Prvo naslednjo kmetijo srečamo šele po 3 km, to je Kanclerjevo. To je kraljestvo, pravo carstvo. Nahaja se levo, sredi travnikov. Nemogoče je zgrešiti. Naslednja kmetija pa je Maroltovo, to je veliko posestvo v Pohorsko tradicijo. Od tukaj pa gremo po cesti mimo kmetije v dolino Lobnice, katero prečkamo po širokem mostu. Radovedni zavijemo levo in po petdesetih metrih se nahajamo na gozdnem letovišču haričev mlin. Potok Lobnica je bil vir energije, tukaj je bilo postavljenih veliko žag »felicijank« ter ogromno mlinov. Preostalo nam je še 7 km do vrnitve v center Ruš. Ko pridemo v zaselek Glažuta se soočimo z dvema mostovoma. Za pešce je vseeno po katerem zavijemo desno, to je  na makadamsko cesto, po kateri pridemo po 1 km do Mucove pečine, to je startne točke (kjer ste pustili svoj avto). Od tukaj se lahko podamo še peš v Ruše po stranski poti POD GOROJ, to je še 2 km hoje. Ker imam kolo na servisu, serviserja pa na dopustu, moram oditi v Ruše nazaj peš. Sicer ga priklenem na ograjo mostu ob Mucovi pečini.   Absorbirali smo tako domačo nalogo, to je načrtovanje, organiziranje, vodenje ter kontroliranje kontrolnih točk pohoda.   Raziskali smo vodstvene spretnosti, to so konceptualne, medosebne, tehnične ter komunikacijske inspiracije. Hoja proti toku vodnemu toku zdravi. Poznavanje sebe samega je primarna sestavina sposobnosti vodenja. Druge so še: intuicija, delitev moči, skladnost vrednot in vizija. Po dopustu-pohodu  se vrnemo polni nove vizije/energije kar je tudi cilj počitnikovanja po polžje. Naučili smo se, da se v poslu in življenju ne mudi. Obvladali smo porušene bariere. Zopet lahko dihamo s polnimi pljuči saj dojamemo kaj smo.   Vas so zamikali pohorski gozdovi in njegove skrivnosti ?   Avtor Milan Robič je ustanovitelj Raziskovalnega društva Milana Robiča ter raziskovalec ruških gozdov in turističnih zanimivosti.   Njegove avtorske fotografije najdete na https://www.facebook.com/milan.robic.7   Seznam gozdnih učnih poti najdete na https://www.gozd-les.com/obisk-gozda/gozdne-ucne-poti   Poleg gozdnih učnih poti pa poznamo še naravoslovne učne poti.   Naravoslovna učna pot je pešpot, speljana po gozdni, travnati ali grmičevnati pokrajini in je namenjena naravoslovnemu izobraževanju, spoznavanju gozdnih rastlin, živali, gozdarstva, tradicionalnih obrti in naravnih pojavov in je lahko opredeljena kot geološka, gozdna, botanična, parkovna in podobno. Najprej so se pojavile gozdne učne poti, ki so nastale v industrijskih državah zahodne Evrope, v Sloveniji pa so se začele pojavljati po letu 1974. Tovrstne pešpoti so navadno dolge nekaj kilometrov, lahko dostopne in namenjene sprehajalcem. Opremljene so s tablami, na katerih so komentarji o geoloških, živalskih in rastlinskih zanimivostih. Po evidenci Zavoda za gozdove Slovenije je v Sloveniji 91 poti, ki so uvrščene med učne poti z gozdno tematiko. ZGS upravlja 47 poti in soupravlja 6 poti.    

preberi več

Zmaj vseh zmajev - razstava o ljubljanskem zmaju, zmajih na Slovenskem in zmajih sveta

3.05.2018

Na ljubjanskem gradu si lahko od 26.4.2018 do 18.11.2018 ogledate razstavo Zmaj vseh zmajevRazstava o ljubljanskem zmaju, zmajih na Slovenskem in zmajih sveta Zmaji so zvesti spremljevalci človeške civilizacije. Nobeno zgodovinsko obdobje ni minilo brez njih. Tudi zdaj so med nami in sledili nam bodo vse do zadnjega diha človeštva. Čeprav jih ne vidimo, so ves čas nekje blizu, nikoli nas ne zapustijo, saj nas z njimi neprestano povezuje nevidna, čarobna energija, ki se dotika oddaljenih kotičkov naše podzavesti, v katerih so shranjeni spomini iz pradavnine. To je spomin naših prednikov, ki so poznali veliko skrivnost in se zavedali, da je človeški rod samo začasni gost v večnem kraljestvu zmajev! Zmaje so poznale vse stare kulture. V Afriki, Mezopotamiji, Indiji, v daljni Aziji, Ameriki in Evropi so predstave o zmajih ohranjene v različnih materialnih in pisnih virih. Tudi Slovenija s prestolnico Ljubljano pri tem ni izjema. Mesto zaznamujeta čudovita veduta s stolnico in starim delom mesta, nad katerim se vzpenja hrib z dominantno grajsko arhitekturo in obrambnim stolpom, ter nenavaden rečni most s štirimi varuhi – bakrenimi zmaji, ki predstavljajo tistega zmaja, ki v mestnem grbu sedi na grajskem stolpu. To je zmaj, ki ima zaradi povezave z argonavti prvenstveno vlogo med zmajskimi zgodbami na Slovenskem, hkrati pa sledi najstarejši tradiciji poslanstva zmajev – varovanju svetega prostora. Takšen sveti prostor je že v prazgodovini, zagotovo pa v rimski dobi, obstajal na lokaciji, kjer danes stoji grad s kapelo svetega Jurija, ki se bojuje proti zmaju in tako simbolno prikazuje zmagoslavje krščanstva nad starodavnimi božanstvi. Dolga je zgodovina zmajev in še daljši je seznam različnih pomenov, ki jih imajo zmaji za človeštvo. Nekaj razlag, kakšne predstave imajo o zmajih po svetu, predvsem pa o zmajih na Slovenskem, vam ponuja razstava z naslovom Zmaj vseh zmajev. Zmaj se je prikradel tudi v grb mesta Ljubljana. Ljubljanski zmaj je od baroka naprej del grba mesta Ljubljane. Ponazarja moč, pogum in veličino. Upodobljen je na Zmajskem mostu in različnih grbovnih znamenjih, na registrskih tablicah Ljubljane, na mestnih stavbah, pokrovih kanalov, na stopnicah grajskega stolpa in na mestni zastavi kot del Ljubljanskega grba.

preberi več

Šport

Izveden bo že 62. Pohod Pot ob žici Ljubljane

4.05.2018

Izposojevalnica e-koles v Mariboru – naredite svojo elektro vožnjo

23.03.2018

Podeljena so Bloudkova priznanja za leto 2017

23.02.2018

Poleti v Planici 2018

19.01.2018

Planica bo ta vikend zaživela, saj 20. in 21. januarja 2018 gostite štiri dogodke naenkrat, začenši s tekmo svetovnega pokala v teku na smučeh. Planica živi 365 dni na leto. Imamo več kot 80 tekem, od tega tudi več velikih dogodkov. Ljubitelji športa pa so na prvo mesto postavili smučarske polete, ki so konec marca. Ko je slabše vreme, je res malo mrtvila. Sonce je pokazatelj, ali bo velik obisk ali ne. Ta vikend, ko bo v Planici potekal Svetovni pokal v smučarskih tekih, bo istočasno tudi mednarodno tekmovanje v smučarskih skokih na nižjem nivoju (kontinentalni pokal). Na dogodku bo poskrbljeno tudi za najmlajše, organizirali bomo aktivnosti v okviru mednarodnega dneva snega. V letošnjem letu smo dali poseben poudarek združitvi več dogodkov. Naj se ljudje selijo s prizorišča na prizorišče, otroci pa se vmes igrajo na poligonih. Zaradi tega vsega pričakujemo povečan obisk. Končalo se bo marca s tradicionalnimi poleti v Planici. Koliko ljudi pričakujete? Od srede, ko bodo preizkusi, do nedelje, ko je na sporedu zadnja tekma v sezoni, pričakujemo več kot 100 tisoč obiskovalcev. Običajno jih največ, med 35 in 40 tisoč, pride v soboto, ko je ekipna tekma. Tudi petek je tradicionalno močan. Marsikje na severu bi bili ponosni, da bi imeli na tekmi toliko ljudi, kot jih v Planici pride samo na preizkus letalnice. Letošnji rezultati skakalcev so precej slabši kot v preteklosti. Naš šampion Peter Prevc še ni ujel prave forme, drugim redko uspe vrhunski dosežek. Bo zaradi tega manjši obisk? Skakalci bodo pravi. Pred nami so še olimpijske igre, svetovno prvenstvo v poletih in ogromno tekem svetovnega pokala. Ne dvomim, da bo tudi Prevc ujel formo. Od česa je odvisno, koliko ljudi bo prišlo na polete? Je samoumevno, da se narod marca odpravi na večdnevno rajanje v Planico, ali jih tja privabijo rezultati? Planica ima nek poseben čar. Je športni praznik, ki se ga moraš udeležiti. Ni tipično navijaški športni dogodek. Rezultati morda dodajo 20 odstotkov k obisku. Kdaj je bilo v Planici največ ljudi? Marca 2016. Vse se je poklopilo. Dobili smo nov nordijski center. Peter Prevc je leto prej dosegel nov svetovni rekord in z velikansko razliko zmagal v svetovnem pokalu. Od petka do nedelje je bilo vse razprodano. Samo v ekonomskem smislu je tekma v Planici po konzervativnih izračunih vredna 15 milijonov evrov. Da sploh ne omenjamo, koliko to pripomore k prepoznavnosti Slovenije. Na Eurosportu moraš za 1 sekundo oglasnega časa plačati nekaj tisoč evrov. Tukaj pa milijonkrat na leto brezplačno omenijo Planico in Slovenijo. Morda govorimo o znesku v višini 10 milijonov evrov. Planica ostaja ponos slovenskega nordijskega smučanja in skokov.

preberi več

Izvedba 25. mednarodnega seminarja Seishukai v Marienkronu, Avstrija, januar 2018

12.01.2018

Dvakrat letno je organiziran mednarodni seminar Seishukai, ki ga organizira Michael Vollkron, Shimei Sekiguchi - vodja avstrijskega Komei Jyukuja. Omenjeni seminar vodi Sekiguchi Komei, 21. glavni mojster stila Muso Jikiden Eishin Ryu iz Japonske. Za omenjene seminarje je znano, da so izjemni iz številnih razlogov - imajo dobro udeležbo izredno treniranih iaijutsuk (mečevalci), ki prihajajo iz cele Evrope. Tudi usposabljanja so obsežna in celovita. Včasih se tradicionalen trening začne že zelo zgodaj zjutraj - ob 5 h in se končal okrog 9.30 zvečer. Mnogokrat se usposabljanja se izvajajo s pravimi ostrimi katanami (meči), seveda brez stika in po predhodnem dogovoru z organizatorjem. Sekiguchi Sensei uči na seminarju tudi japonsko filozofijo, ki se nanaša na mečevanje, položaj Samurajev v družbi, njihovem načinu življenja in o Shinobijih, bolj znanih kot Nindže. Učili smo se tudi o zgodovini japonske, kulturi, jeziku, umetnosti in še veliko več. Na žalost sva se z mojim učencem Matjažem uspela udeležiti samo zadnjih dveh dnevov seminarja. Prvi dan treninga smo se osredotočili na Shoden no Wazo. Orgomno časa smo vadili osnove, ki jih tudi po petih urah treninga, nismo uspeli predelati vseh. Prav tako smo naredili nekaj tehnik z meči - dogovorjeno bitko na kontakt imenovano Kumitachi Nanahon. Naslednji dan je bil dolg in fantastičen. Začeli smo trenirati ob 5 zjutraj! Usposabljanje ob takšni zgodnji uri omogoča testiranje samega sebe - kako si v resnici pripravljen ali nepripravljen. Na ta seminar sem se tokrat pripravil malenkost drugače. S seboj sem prinesel najtežjo katano (meč) in bokuto (lesen meč) kar ga imam - vsak je težak okoli 1.7 kg in to je bila napaka, več o tem kasneje. Obdelali smo veliko osnovnih in naprednih kat (tehnik) - Chuden no waza, Tsume ai, Toho no waza in Toryu bangai sanbon. Okoli 300-krat smo naredili yoko-nukitsuke s 3. zaseki zapored (okoli 900 skupaj), vsekakor je to bil izziv tudi zame! Vendar je bilo s tako dolgim in težkim orožjem učenje novih tehnik skoraj nemogoče, saj so bili gibi in hitrost na ta način omejeni. Kljub temu, je bilo vse skupaj neverjetno dobro.   Med drugim nas je Sensei učil, da sovražniku moraš pokazati svojo premoč, tudi brez dejanskega boja. Gre za položaj telesa in gibe. To me je zelo navdušilo, saj kdo bi si mislil da z vsakim gibom in z vsako krenjo daješ svojemu nasprotniku informacije, po katerih nato on reagira ali tudi ne. Učenje v tem smislu bo zame opomin in izziv, da se moram še naprej izboljševati v smislu prave tehnike in razmišljanja.   Čeprav sva se iz Slovenske Komei Jyuku skupine udeležila seminarja samo midva z Matjažem in seveda z Martino, ki je naredila odlične fotografije, sva vsekakor pridobila veliko novih pogledov in znanj, ki jih bova s ponosom delila v domačem klubu.   Ta seminar je bil izrednega pomena za našo skupino, saj smo se s Sekiguchijem Sensejem dogovorili in ga uradno povabili na naslednji seminar v Sloveniji, kateri bo potekal konec junija 2018 v Mariboru. Trenutno smo še vedno v postopku načrtovanja, tako da podrobnosti o seminarju še sledijo.   Z lepimi pozdravi, Sebastijan Sekol Predsednik Komei Jyuku iaijutsu Slovenija

preberi več

Conte osupnil upravo in oškodoval Chelsea

9.06.2017

Nepremišljena poteza Antonia Conteja, ki je iz ekipe na lastno pest odslovil Diega Costo, bi angleškega prvaka lahko stala več milijonov evrov.

preberi več

Kultura

V Benetkah se začenja Arhitekturni bienale 2018

26.05.2018

Celjsko nabrežje Savinje vabi na prostorsko inštalacijo: »Sto klafter debel, sto klafter visok«

24.05.2018

18. maj - mednarodni muzejski dan

18.05.2018

100. obletnica smrti Ivana Cankarja ter Cankarjevo leto 2018

16.05.2018

Zgodba mlade pomurske vizualne umetnice in grafične oblikovalke Nine Reiter

5.05.2018

Najlepša slovenska znamka leta 2017 je - vrtnica "Prešeren"

2.05.2018

27. april- svetovni dan oblikovanja in nova znamka

27.04.2018

23. april je svetovni dan knjige in avtorskih pravic

Dan knjige je posvečen promociji branja, založništva in zaščiti avtorskih pravic ter intelektualne lastnine. lastnine. Hkrati pa je želja spodbuditi ljudi, še posebej mladino, da odkrije užitke branja in pridobi spoštovanje do prispevkov teh, ki so s svojimi deli pripomogli k družbenemu in kulturnemu napredku človeštva. Slovenija je ena redkih evropskih držav, ki praznik knjige praznuje en teden. Svetovni dan knjige je razglasil Unesco leta 1995. To je dan, ko praznujejo pisatelji, ilustratorji, knjižničarji in vsi, ki imajo radi knjige.  Zakaj ravno 23. april? Svetovni dan knjige se zgleduje po prazniku Sv. Jurija, v katerem so Katalonci v en praznik združili več običajev oziroma praznikov – tudi praznik vrtnic, ki izvira iz sedemnajstega stoletja – in dobili dan, na katerega so fantje dekletom podarili vrtnico (lepoto), one pa njim knjigo (znanje). Unesco je razglasil 23. april za svetovni dan knjige leta 1995. To je simboličen dan za svetovno književnost, saj so na ta dan leta 1616 umrli Cervantes, Shakespeare in Inca Garcilaso de la Vega. Ta dan je tudi rojstni dan ali dan smrti številnih svetovno znanih in cenjenih literarnih ustvarjalcev: Maurice Druon, Haldor K. Laxness, Vladimir Nabokov, Joseph Pla, Rupert Broke, William Wordsworth in Manuel Mejia Vallejo. Čeprav je Unesco 23. april za Svetovni dan knjige razglasil šele leta 1995, pa je ta dan pri Kataloncih že več kot stoletje dan, ko si ljudje podarjajo knjige in cvetje; še posebej zaljubljeni in tisti, ki imajo kako drugače koga v srcu. Prav s to stoletno tradicijo je Unesco povezal svetovni dan knjige, s čimer je hotel pokazati, da je pravzaprav največji dar, ki ga lahko podarimo nekomu, ki ga imamo radi, dobra knjiga.  Na ta dan so se rodili ali umrli tudi mnogi svetovno znani literarni ustvarjalci kot Miguel de Cervantes , William Shakespeare, Inca Garcilaso de la Vega ali pa Rupert Broke, William Wordsworth, Maurice Druon in drugi, s čimer dobi 23. april še bolj žlahten zven.   Nič nenavadnega torej, da svetovni dan knjige praznujemo tudi v Sloveniji. Ne le pisatelji, pesniki, knjižničarji ali bralci, ta dan praznujemo vsi, ki imamo knjigo radi. Knjiga, napisana v domačem, slovenskem jeziku, je bila za naš narod pravzaprav vedno najmočnejše orožje. Pisana beseda nas je oblikovala, postavila temelje naše narodne identitete ter nas uvrstila med tiste velike narode, ki imamo srečo, da lahko zgodbe, porojene iz slovenskih šeg, običajev, navad ali iz izkušenj zgodovine,  zapišemo v slovenskem jeziku. Dragocenost, ki je ni mogoče izmeriti v plačljivih valutah. Knjiga nas namreč pelje k razumevanju in spoznavanju nas samih. Preko nje lahko odkrivamo neizmerno bogastvo slovenskega jezika, ki nam omogoča, da svoja čustva, svoje misli pa tudi svoje bojazni ubesedimo in jih delimo z drugimi ter tako vzpostavljamo dialog, ki je potreben za skupno sožitje. Preko pisane besede odkrivamo bogato kulturno dediščino, ki so nam jo zapustili naši predniki in na katero smo upravičeno lahko ponosni. Uči nas spoštovati svoje lastne korenine in lastno kulturo, obenem pa prav ob spoštljivem odnosu do lastne dediščine lahko samozavestno odkrivamo lepote drugih kultur in drugih narodov. In prav odkrivanje lepote drugih nas pelje do razumevanja drugega. In ko razumemo, lahko z drugimi živimo v miru, spoštovanju in medsebojnem sprejemanju.   Vzemimo si torej čas za knjigo. Ne le ob svetovnem dnevu knjige, temveč vsak dan. Dopustimo si, da nas knjiga obogati in nam odpira obzorja.   Knjiga je vez med preteklostjo in prihodnostjo.   Pregovori in verzi o knjigah "Branje človeka izpopolnjuje, razpravljanje ga pripravi, pisanje mu da natačnost." Francis Bacon "Najboljša knjiga je najboljša družba." Lord Chesterfield "Avtor mora pisati za mladino svoje generacije, za kritike naslednje generacije in za učitelje za vselej." Francis Scott Fitzgerald  "Sončni vzhod prebuja naravo, branje knjig razsvetljuje glavo." Mongolski pregovor "Skrivnost velikih del je, da se ujemata predmet in avtorjev temperament." Gustave Flaubert "Na knjižnjih policah pogrešamo slovarje živalskih govoric." Božidar Eržen "Nobena knjiga ni tako slaba, da ne bi bila za kaj koristna." Plinij "Soba brez knjig je podobna telesu brez duše." Cicero "Knjiga je v celoti pot od zlega k dobremu, od krivice k pravici, od napačnega k resničnemu, od noči k dnevu." Victor Hugo "Le nadarjenost ne naredi pisatelja, za knjigo mora biti še človek." Ralph Waldo Emerson "Knjiga, ki ni vredna, da bi jo dvakrat prebral, tudi ni vredna, da bi jo enkrat." Neznan avtor "Današnje knjige so zvečine videti kot bi bile spisane v enem dnevu, iz knjig, ki jih je človek bral prejšnji večer." Sebastien Roch Nicolas Chamfort "Literatura je posel, v katerem moraš neprestano dokazovati svoj talent ljudem, ki ga nimajo." Jules Renard "Branje je za duha to, kar je telovadba za telo." Richard Steele "Roman ne koristi tistemu, ki iz njega bere preteklost, temveč tistemu, ki v njem vidi prihodnost." Filippo Pananti  "Publika je tako neumna, da rajši bere novo, kot pa dobro." Arthur Schopenhauer "Nekatere knjige je treba samo pokusiti, druge pogoltniti, nekaj pa je tudi takih, ki jih je treba žvečiti in prebaviti." Francis Bacon "Ni očarljivejšega pohištva od knjig." Sydney Smith "Nikdar ne beri knjige, ki ni stara leto dni." Ralph Waldo Emerson "Knjige imajo enake sovražnike kot človek: ogenj, vlago, živali, čas in svojo lastno vsebino." Paul Valery "Naključje je največji romanopisec..." Honore de Balzac "Na drugem svetu najbrž ni pekla za pisatelje - preveč so trpeli na tem svetu zaradi kritikov in založnikov." Christian Nestell Bovee "Književnik ima samo enega učitelja: to so bralci sami." Nikolaj Vasiljevič Gogolj   KNJIGA Listam po knjigi, mnogo uh že ima, katera ne slišijo, besed, katere ne govorijo, in misli katere kričijo. Vsa je že podčrtana, rumene strani ima, podčrtanke in zamrznjenke prečrtana poglavja, polna klicajev in vprašajev ter pozabljenih oznak. Iščem odgovore, vendar mnogokrat zaman, preveč je še nepopisanih strani, v tej knjigi, katera samo moje roke pozna, ter me sprašuje, kdaj konec sledi, saj je vedno manj, nepopisanih strani. Nato se umakne, na zgornjo polico, tam notri pod srcem. Kdaj bo konec? Neznan avtor

23.04.2018

preberi več

Branje je zakon! - dnevi knjige

Ali poznate 11 izjemnih koristi vsakodnevnega branja, ki jih podpira znanost - se v članku sprašuje avtor Nejc Krumpačnik. Nič ne prekaša občutka in vonja dobre knjige. Ničesar digitalnega se ne more niti približati temu. Kakorkoli že, branje – bodisi iz papirja ali zaslona – prinaša številne koristi. Branje je koristno Ste vedeli, da se koristi branja kažejo že pri otrokih, starih komaj 6 mesecev? Otroci, ki so pri takšni starosti poslušali, kako jim starši prebirajo iz knjig, so že čez 4 leta kazali večje sposobnosti v pismenosti, dosegali boljše rezultate na testih inteligence in kasneje v življenju uspeli dobiti tudi boljše službe. Navajamo 11 koristi, ki jih prinaša branje. Tako namreč dokazujejo znanstvene študije. 1. Branje pripomore k boljšemu duševnemu zdravjuRaziskave so pokazale, da imajo ljudje, ki skrbijo za aktivnost možganov tako, da berejo ali igrajo mentalno zahtevne igre kot je šah, 2.5 krat manj možnosti, da se pri njih razvije Alzheimerjeva bolezen kot tisti, ki prosti čas izkoristijo za manj stimulativne aktivnosti. Študije so pokazale, da mentalna aktivnost upočasni napredek (ali celo prepreči nastanek) Alzheimerjeve bolezni in demence. Več: Ste vedeli, da jagodičevje upočasni proces staranja možganov?Več: 5 zabavnih nasvetov za trening uma 2. Zmanjšuje stresDobra knjiga vas popelje v magični svet, stran od trenutnih skrbi, kar zmanjšuje stres. Študija iz leta 2009, ki so jo opravili na Univerzi v Sussexu, je pokazala, da že kratko, zgolj 6-minutno branje, zmanjša stres do 68 odstotkov. Dr. Lewis, kognitivni nevropsiholog je za Telegraph povedal: “Izgubiti se v knjigi je ultimativna sprostitev. To je še posebej pomembno v negotovih ekonomskih časih, ko vsi hrepenimo po določeni količini eskapizma.” Dobro napisan članek s koristno vsebino lahko ima enak učinek na zmanjšanje stresa. Več: Vas služba ubija? Spoznajte 8 tipov stresa, povezanega z delom 3. Nadgrajuje splošno znanjeČe želite postati oseba, ki je sposobna pogovorov o različnih temah, potem je nujno, da ste bralec. Ni potrebno, da berete strokovno literaturo. Dovolj je, da ujamete drobce informacij, ki vam lahko nekega dne pridejo prav. Še nikoli nisem spoznal načitane osebe, ki ne bi bila obenem tudi zanimiva oseba. Velikokrat pa sem že naletel na dolgočasno osebo, ki očitno še nikoli ni odprla nobene knjige. Poleg tega pa, več znanja kot imate, bolj ste pripravljeni soočiti se s številnimi življenjskimi izzivi. Več: 5 znanstveno podprtih dokazov, zakaj imajo bralci uspešnejše kariere 4. Več empatijeBranje o življenju ljudi, ki so živeli v drugačnih časih ali okoliščinah lahko omogoči, da boste lažje razumeli ljudi, ki so drugačni od vas in se povezali z njimi. Na primer, knjiga o Afričanu, ki živi v Parizu, vam lahko odpre oči in pokaže nove perspektive o priseljencih. Knjige so tu zato, da nam odprejo svet, da nas popeljejo izven našega okolja in nam pokažejo druge realnosti. Nekatere knjige imajo moč, da v popolnosti spremenijo vaš pogled na svet in zaradi njih spremenite svoje mnenje. 5. Povečuje besedni zakladBolj kot berete, bolj se izpopolnjuje vaš besednjak. Bolj kot se izpopolnjuje vaš besednjak, bolje lahko izražate svoja čustva in misli. Jezik je tako čudovito orodje – vsebuje številne fantastične besede, s katerimi se lahko izražamo. Ljudje, ki so sposobni spretno uporabljati jezik s širokim spektrom besed, so pri drugih vedno burili domišljijo in poželi občudovanje ter spoštovanje. Dejstvo je, da sposobnost artikuliranega govora navdušuje druge in tlakuje pot do napredovanj, vodilnih vlog in mestne hiše, če hočete. Raziskovalci iz španske univerze Santiago de Compostela so ugotovili, da bogat besedni zaklad prav tako upočasnjuje mentalno pojemanje. Bolj bogat kot je torej vaš besedni zaklad, boljše možnosti imate, da boste mentalno zdravi tudi na stara leta. 6. Izboljšuje sposobnosti pisanjaTo gre z roko v roki z izboljšanim besednim zakladom. Ljudje, ki veliko berejo, še posebno dobro napisane vsebine, absorbirajo različne stile pisanja in so jih obenem sposobni tudi posnemati, saj so nezavedno bili pod njihovim vplivom. Več kot berete in boljše vsebine kot berete, bolj sposobni boste sami napisati odlično besedilo. 7. Boljše analitične sposobnosti razmišljanjaTipično detektivsko delo, ki tako prevzame številne bralce, predstavlja misterij, ki je bralcem v izziv, da ga razrešijo, kar pripomore k njihovim analitičnim sposobnostim. Razburljivo je brati triler in misteriozno uganko poskušati razrešiti sami. Četudi vam ne uspe, ste še vedno prakticirali kritično in analitično razmišljanje in to na najbolj prijeten način. 8. Izboljšuje spominDa bi sledili zgodbi, si morate zapomniti kar veliko stvari in to je dober izziv za vaše možgane. Zapomniti si morate celo vrsto oseb, njihova ozadja, dejanja, vloge in še različne mini zgodbe, ki sestavljajo celoto. Nenazadnje ne boste razumeli, kaj berete, če si med branjem ne boste zapomnili določenih podrobnosti. 9. Izboljšuje fokus in koncetracijoBranje pomembnega literarnega dela krepi vaš fokus, saj je le-ta potreben za branje. Brez osredotočenosti ne boste sledili temu, kar berete. Pravzaprav je branje zdravilo za današnjo obsedenost z večopravilnostjo – pisanjem emaila, medtem ko se pogovarjate po spletu in z drugim očesom spremljate vaš telefon, srkate kavo in preverjate obvestila na Facebooku. Takšna navada razpršuje pozornost in slabi produktivnost – v resnici tako zelo malo postorite. Branje zahteva fokus – nekaj, kar naši družbi močno primanjkuje. Če si boste vzeli 15 do 20 minut časa dnevno za branje, lahko to izjemno izboljša vašo sposobnost osredotočanja in vam pomaga pri produktivnosti. Več: Točka zbranosti – Brian Tracy 10. Brezplačna zabavaAli ni izjemno, da se lahko transportirate v popolnoma drug svet s pomočjo dobro napisane knjige tako rekoč popolnoma zastonj? Knjige sicer nekaj stanejo, ni pa potrebno, da jih kupite. Še vedno obstajajo knjižnice in antikvariati, kjer jih lahko dobite po ugodnih cenah. Tudi na spletu se najde brezplačna literatura. V naši spletni trgovini se trudimo ponuditi knjige s kakovostno vsebino po ugodnih cenah. Vsak mesec ponudimo določeno knjigo po najnižji ceni v Sloveniji. Spremljajte nas. 11. Pripomore k boljšemu spanjuVečina zagretih bralcev lahko pritrdi temu dejstvu. Nič ni boljšega kot zaspati s knjigo v rokah. Branje je kot uspavalna tableta, je sproščujoče in uspavajoče, še posebno, če ste utrujeni ali iztrošeni od stresa. Branje pa ne pripomore zgolj k temu, da boste hitreje zaspali, pač pa izboljšuje tudi samo kakovost spanja. Več: Kaj je spanje, koliko ga potrebujemo in kako ga izboljšati? Članek je bil izvirno objavljen na strani  https://motiviran.si/branje-11-koristi-ki-jih-podpira-znanost/

22.04.2018

preberi več

Razstava Katarina Velika - cesarica vseh Rusov je na ogled v Zagrebu

Od 12.4.2018 si lahko v zagrebški galeriji Klovićevi dvori ogledate razstavo (iz ruskega muzeja Ermitaž) z naslovom Katarina Velika - cesarica vseh Rusov. Ob obeležitvi 50. obletnice prijateljstva mest mestom Peterburg in Zagrebom  so v galeriji Klovićevi Dvori pripravili izvrstno razstavo v sodelovanju z enega največjih svetovnih muzejev - muzeja Ermitaž iz St. Petersburg. Razstava o vladavini ene najmočnejših žensk v zgodovini, Katarine II. (1729-1796) je bila zasnovana posebej za razstavne prostore Galerije Klovićevi Dvori. Prikaz edinstvenega obdobja ruske zgodovine je prikazan skozi cesaričine osebne predmete, predmete iz vsakdanjega življenja ter skozi umetnine, ki jih je kot strastna zbiralka zbirala in s tem vzpostavil eno največjih in najpomembnejših zbirk sveta. Razstava najprej predstavlja muzej Ermitaž in mesto St. Peterburg v takratnem obdobju  (kontekst razstave je obdobje Rusije in Evrope v Kratarininem času ter predstavitev evropskhi vladarjev, ki so vladali v enakem času), nato pa je skozi nekaj zanimivih tem predstaljeno življenje velike casarice. Obiskovalci si lahko ogledajo več kot 1000 eksponatov v dveh nadstropjih Galerije Klovićevi Dvori, kjer bodo spoznali Katarinino življenje in njen prihod v Rusijo in vzpon na prestol, imperialno družino, njeno pomembno vlogo v izobraževanju in razsvetljenstvu, zunanjo politiko in vojne ki jih je vodila,.. Skozi razstavo pa je možno občutiti njeno strast in razumevanje pomena umetnosti, ki je pripeljala do nakupa številnih zbirk in ustanovitve Ermitaža. Poleg čudovitih cesarskih portretov in del evropskega slikarstva so na ogled razkošje kipov, umetniških del, oblačil cesarjev in drugih članov sodišča, predmeti umetniških obrti (steklo, keramika, storitve, srebro, zlato), medalje, orožje, pohištvo in dragocenosti. Razstava Katarina Velika je nenavadna umetniška prireditev v Zagrebu in na Hrvaškem in v širši regji, ki bo zagotovo privabila več deset tisoč obiskovalcev iz Hrvaške in tujine.  Tako se po stoletjih vrača razsvetljenski duh Katarine II. Aleksejevne, bolj znane kot Katarina Velika (ruska carica od 28. junija 1762 do smrti 17.11.1796) v Zagreb skozi izvrstno razstavo, ki nas bo popeljala v zgodovino. Njena dela in razsvetljenski duh v tistem času se lahko primerja samo še z njeno sodobnico kraljico Marijo Tereziji, ki je v enakem obdobju vodila Habsburško kraljestvu. Njeno polno ime: Sophie Friederike Auguste von Anhalt-Zerbst-DornburgSoprog: Peter III. Ruski (por. 1745–1762)Otroci: Pavel Ruski, Alexei Grigorievich Bobrinsky, Anna Petrovna, Yelizaveta Grigoryevna Tyomkina Razstava je odprta do 29.7.2018

21.04.2018

preberi več

April 2018 - mesec krajinske arhitekture

V okviru prireditev - 2018 - evropsko leto kulturne dediščine organizira Društvo krajinskiharhitektov Slovenije serijo dogodkov v mesecu aprilu 2018 pod skupnim naslovom Mesec krajinske arhitekture. Društvo krajinskih arhitektov Slovenije aprila že enajsto leto zapored obeležuje Mesec krajinske arhitekture, ko želi z organizacijo številnih dogodkov strokovno poslanstvo in delo približati širši javnosti. Osrednjo pozornost v letu 2018 namenja odkrivanju, raziskovanju in interpretaciji kulturne dediščine, in se tako pridružuje praznovanju Evropskega leta kulturne dediščine. Podrobnejši opis dogodka Krajinski arhitekti s svojim znanjem in delom na različnih področjih in ravneh urejanja prostora prispevajo h kakovosti, varstvu in razvoju krajin, javnih in zasebnih, v urbanem in naravnem okolju. V aprilu, svetovnem mesecu krajinske arhitekture, širijo svoje poslanstvo tudi med širšo zainteresirano javnost in predstavljajo svoje prispevke k urejanju prostora in kakovosti okolja. Letošnji program vključuje raznolike dogodke po vsej Sloveniji, od predavanj in pogovorov, do vodenih ogledov, sprehodov in vožnje z ladjico. Zvrstilo se bo več kot štirideset dogodkov, med katerimi bi želeli posebej izpostaviti: Pogovor z bivšimi predsedniki Društva krajinskih arhitektov Slovenije (5. aprila 2018) in Srečanje s krajinskimi arhitekti konservatorji Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (12. aprila 2018). Pogovor z nekdanjimi predsedniki DKAS bo hkrati svojevrsten odmev na lansko praznovanje 25. obletnice delovanja DKAS v Lendavi. S predsedniki se bo 5. aprila 2018 od 18:30 dalje v Mestni knjižnici Ljubljana (Enota Šiška, Trg komandanta Staneta 8) pogovarjala dr. Petra Vertelj Nared. Pogovoru bo sledila otvoritev fotografske razstave iz dveh tematskih fotografskih natečajev DKAS (Kulturna krajina in strukture v krajini, 2013 in Oblikovane krajine, 2017). Značilnosti in posebnosti svojega področja dela, izhodišča in problematiko ohranjanja vrtnoarhitekturne dediščine in kulturne krajine ter konkretne primere iz prakse bodo predstavili krajinski arhitekti konservatorji Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije pod vodstvom mag. Mary Lah 12. aprila 2018 ob 11:00, v prostorih Spomeniškovarstvenega centra v Ljubljani (Trg francoske revolucije 3). Koledar dogodkov se bo na internetni strani DKAS sproti dopolnjeval, o posameznih dogodkih bodo DKAS in organizatorji obveščali tudi preko lokalnih medijev in družabnih omrežij (Facebook, Instagram), sledite tematskim oznakam: #WLAMSI2018 #MKA2018 #DKAS. Več informacij najdete na http://dkas.si/   

2.04.2018

preberi več

27. marec je svetovni dan gledališča

V 2016 je bilo v Sloveniji izvedenih vsak dan povprečno 13 dramskih in gledaliških, 5 lutkovnih in 1 predstava eksperimentalnega gledališča. Vse predstave skupaj si je ogledalo toliko obiskovalcev, da bi lahko vsak dan sedemkrat napolnili veliko dvorano SNG Drama Ljubljana (ta ima 436 sedežev). Svetovni dan gledališča se vsako leto praznuje 27. marca že od leta 1962. Pobudo za praznovanje je dal Mednarodni gledališki inštitut, ki ta dan vsako leto zaznamuje z objavo posebnega sporočila (poslanice). Letos je poslanice pripravilo pet avtorjev, kar je del praznovanja 70-letnice tega inštituta. Pobudo, da se 27. marec razglasi za svetovni dan gledališča, je dal leta 1961 Mednarodni gledališki inštitut (International Theatre Institute - ITI). Več kot pol stoletja se ta dan praznuje z organizacijo različnih nacionalnih in mednarodnih dogodkov in z objavo posebne poslanice, ki jo na povabilo omenjenega inštituta pripravi pomemben gledališki ustvarjalec.  Gledališke predstave in obiskovalci gledališč, Slovenija, 2016 Gledališča obiskuje približno četrtina prebivalcev V raziskovanju Življenjski pogoji smo v letu 2015 prebivalce Slovenije, stare 16 ali več let, spraševali, ali so si v zadnjih 12 mesecih pred anketiranjem ogledali kakšno gledališko igro. Pritrdilno jih je odgovorila četrtina. Najmanj obiskovalcev gledališč je bilo med prebivalci koroške in pomurske statistične regije (13 % in 20 %), največ pa med prebivalci osrednjeslovenske in obalno-kraške regije (31 % in 30 %). V letu 2017 prijavljenih na študijski program Dramska igra 11-krat preveč kandidatov Po podatkih Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport se je v letu 2017 prijavilo na študijski program Dramska igra na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo 142 kandidatov, kar je 11-krat več, kot je bilo razpisanih mest. Za primerjavo: v letu 2011 je bilo prijav na to študijsko smer 105, kar je bilo sedemkrat več od razpisanih mest. Pa še to Nimamo sicer podatka o tem, kako pogosto obiskujejo gledališča prebivalci naselja Drama v občini Šentjernej, vemo pa, da je v začetku leta 2017 živelo v tem naselju 97 prebivalcev. Vemo tudi, da je bilo v začetku leta 2017 med prebivalci Slovenije 342 oseb s priimkom Oder in 11 oseb s priimkom Drama. Gledališče predstavo na ogled postavi    Gledališke predstave v Sloveniji si je od leta 2004 vsako leto ogledalo povprečno nekaj nad 850.000 obiskovalcev, v letu 2014 pa 745.400 ali povprečno 157 na predstavo. Iz raziskave Eurobarometer o dostopnosti kulture in o udejstvovanju v kulturi v EU, ki je potekala od aprila do maja 2013, lahko izvemo tudi: - koliko prebivalcev posamezne države je v zadnjih 12 mesecih pred anketiranjem vsaj enkrat obiskalo gledališče: v Sloveniji je bilo takih prebivalcev 33 %, na  Švedskem in Nizozemskem po 53 %  (največ), na Portugalskem  pa le13 % (najmanj); povprečje za celotno EU je bilo 28 %; -  iz kakšnih razlogov nekateri v tem času niso nikoli obiskali gledališča: 36 % takih prebivalcev Slovenije je odgovorilo, da jih tedaj gledališke predstave niso zanimale (v EU v povprečju prav toliko), 27 % jih ni našlo časa za gledališče (v EU: 22 %), 18 % jih je menilo, da so gledališke predstave predrage (v EU: 20 %), 10 %, da predstave v njihovem okolju niso dovolj kakovostne (v EU: 12 %), preostalih 9 % pa je navedlo druge razloge (v EU: 10 %).  

27.03.2018

preberi več

Matevž Faust Gradišek- zdravnik in homeopat

Od leta 2016 imamo v Ljubljani Gradiškovo ulico, kar je seveda vzbudilo zanimanje avtorja tega prispevka in ga spodbudilo k raziskovanju, za katerega Gradiška je šlo. V tokratni številki Novic bomo tako spoznali zgodbo o Matevžu Faustu Gradišku, ki (to morda velja poudariti) ni v sorodu s spodaj podpisanim. Čeprav na teh straneh nava­dno beremo o znanstvenikih, izumiteljih in pionirjih na svojih področjih, govori ta prispevek o možu, ki je najbolj znan po tem, da se je ukvarjal s homeopatijo, ki bi jo lahko označili kot »alternativno znanost«. Nam pa vsekakor odstira zanimiv pogled v raz­burljivo zgodovinsko obdobje. Matevž Gradišek se je rodil leta 1776 v Zgornjih Gamelj­nah očetu Gregorju in materi Elizabet i. Družina je bila revna, mati je pekla kruh za prodajo, oče pa je bil tkalec, prodajal je po sejmih in za dodaten zaslužek doma kuhal brinovec (biograf pri tem navaja, da je ta brinovec Matevž kmalu začel pokušati, najprej iz zanimanja, potem pa že kar iz navade). Matevž je bil bole­hen otrok, pestila ga je vrsta bolezni, predvsem epilepsija, poleg tega pa mu je nekdo pri petih letih vrgel kamen v gla­vo. Nasploh ni imel srečnega otroštva, večkrat lačen kot sit je postal zelo vraževeren in boječ. Bil pa je dovolj na­darjen, da se je ob spodbudi domačega župnika hitro na­učil brati, odkril je tudi dar za govorništvo. Bil je tudi podjeten, hitro je ugotovil, da lahko zasluži nekaj malega, če uči brati vaške fante. Pri dvanajstih letih ga je oče kot vajenca poslal v Ljubljano, da bi se tam naučil izdelovanja vrvic in podobnih spretnosti. Po dveh letih je mojster ne­pričakovano umrl, za Matevža pa so se začele težave. Starejši vajenci ga niso marali in so ga pogosto pretepali. Ponovno je zbolel in deset dni preživel v bolnišnici pri usmiljenih bratih v Ljubljani. Usmiljeni brati so bili meniški red, ki je v Avstriji skrbel za bolnike, in to ne glede na plačilo, zgradba njihove bolnice v Lju­bljani pa je do potresa leta 1895 stala na Ajdovščini. Na Matevža so naredili velik vtis, začel je razmišljati o duhovnem življenju. Po ozdravitvi je nadaljeval vajeništvo pri drugem mojstru in pri osemnajstih opravil rokodelski izpit. Nato se je odpravil v Celje, kjer je tri leta delal kot trakarski pomočnik. Dela ni vzljubil, razmišljal je, da bi odšel v samostan. Najprej se je pozanimal pri kapucinih, nato pri frančiškanih, a ga nikjer niso sprejeli. Ker je rad pomagal bolnikom v samostanu, so mu predlagali, da gre med usmiljene brate v Ljubljano. Sprejet je bil leta 1797, ko je začel noviciat na Dunaju. V samostanskih bolnišnicah so si bratje zdravilsko znanje pridobili kar s prak­tičnim delom, najbolj nadarjenim pa je vodstvo omogočilo študij medicine. Matevž, ki si je nadel redovno ime Faust, je naslednjih nekaj let preživel med opravljanjem raznih nižjih del, učenjem in na­biranjem miloščine za delovanje samostana. Pogosto so ga pestile bolezni, tudi po več mesecev skupaj, ter druge neprijetnosti, med strežbo bolnikom v blaznici ga je eden on njih napadel in zabodel. Leta 1800 se je vrnil v Ljubljano, kjer je opravil slovesne redovne zaobljube. Med preostalim delom je spisal še kratko nabožno knjižico Eno vsakdanje teh lepih čednosti polno povzdigovanje svojega duha k večnemu živemu Bogu. Leta 1803 se je brat Faust odpravil v Valtice (Felds­berg) blizu meje z Moravsko v samostan usmiljenih bratov, kjer je začel študij anatomije in osteologije. Med njegovimi učitelji v Valticah je bil tudi priznani zdravnik in botanik Norbert Adam Boccius. Faust je bil priden študent in je hitro napredoval. V dveh letih je opravil vse izpite in nadaljeval študij v Pragi, naj­prej kot izredni, nato pa kot redni študent medicine na Karlovi univerzi, ob tem pa je delal v bolnišnici svojega reda. Delo je bilo težko, po deželi je razsajala lakota, vrstile so se epidemije, za nameček pa je bilo to tudi obdobje Napoleonovih vojaških zmag po Evropi, kar je bolnišnico napolnilo z ranjenimi vojaki. Ko je bolnišnico zapustil glavni zdravnik, je Faust prevzel njegovo delo in bil pri tem uspešen. Ob vsem tem je končal študij in bil izvoljen za subpriorja, za novo delovno mesto pa so mu določili Ljubljano. Tja se je odpravil s poštno kočijo, kjer je menda kar na poti ozdravil bolnega kočijaža in še dve potnici. Leta 1806 je Faust prišel v Ljubljano in nastopil delo v bolnišnici. Usmiljeni bratje so delo v Ljublja­ni začeli leta 1786, bolnica pa je povsem zaživela leta 1789. Imela je po dvanajst postelj za moške in ženske, oddelek za dermatološke in venerične bole­zni (predvsem sifilis), kirurški oddelek, oddelek za bolnike s kroničnimi boleznimi dihal, srca in ožilja (kar bi danes opredelili kot interno medicino) ter blaznico. Imeli so tudi javno lekarno. Že leta 1807 je provincial usmiljenih bratov Fausta imenoval za priorja samostana in predstojnika bolnice – kar pa ni šlo brez nasprotovanja prejšnjega priorja. Sodeč po virih, je bil pri vodenju uspešen, pacienti pa večinoma zadovoljni. Kot predstojnik je Faust pri­čakal prihod francoske vojske v Ljubljano. Soočen s pomanjkanjem sredstev je po navodilih z Dunaja na koncu leta 1811 bolnico in samostan prepustil Francozom, usmiljeni bratje pa so zapustili mesto. Bolnico je prevzela posebna komisija, pridružili so ji še porodnišnico, hiralnico in ustanovo za najdenčke, vse skupaj pa so poimenovali civilna bolnišnica. Leta vajenci ga niso marali in so ga pogosto pretepali. Ponovno je zbolel in deset dni preživel v bolnišnici pri usmiljenih bratih v Ljubljani. Usmiljeni brati so bili meniški red, ki je v Avstriji skrbel za bolnike, in to ne glede na plačilo, zgradba njihove bolnice v Lju­bljani pa je do potresa leta 1895 stala na Ajdovščini. Na Matevža so naredili velik vtis, začel je razmišljati o duhovnem življenju. Po ozdravitvi je nadaljeval vajeništvo pri drugem mojstru in pri osemnajstih opravil rokodelski izpit. Nato se je odpravil v Celje, kjer je tri leta delal kot trakarski pomočnik. Dela ni vzljubil, razmišljal je, da bi odšel v samostan. Najprej se je pozanimal pri kapucinih, nato pri frančiškanih, a ga nikjer niso sprejeli. Ker je rad pomagal bolnikom v samostanu, so mu predlagali, da gre med usmiljene brate v Ljubljano. Sprejet je bil leta 1797, ko je začel noviciat na Dunaju. V samostanskih bolnišnicah so si bratje zdravilsko znanje pridobili kar s prak­tičnim delom, najbolj nadarjenim pa je vodstvo omogočilo študij medicine. Matevž, ki si je nadel redovno ime Faust, je naslednjih nekaj let preživel med opravljanjem raznih nižjih del, učenjem in na­biranjem miloščine za delovanje samostana. Pogosto so ga pestile bolezni, tudi po več mesecev skupaj, ter druge neprijetnosti, med strežbo bolnikom v blaznici ga je eden on njih napadel in zabodel. Leta 1800 se je vrnil v Ljubljano, kjer je opravil slovesne redovne zaobljube. Med preostalim delom je spisal še kratko nabožno knjižico Eno vsakdanje teh lepih čednosti polno povzdigovanje svojega duha k večnemu živemu Bogu. Leta 1803 se je brat Faust odpravil v Valtice (Felds­berg) blizu meje z Moravsko v samostan usmiljenih bratov, kjer je začel študij anatomije in osteologije. Med njegovimi učitelji v Valticah je bil tudi priznani zdravnik in botanik Norbert Adam Boccius. Faust je bil priden študent in je hitro napredoval. V dveh letih je opravil vse izpite in nadaljeval študij v Pragi, naj­prej kot izredni, nato pa kot redni študent medicine na Karlovi univerzi, ob tem pa je delal v bolnišnici svojega reda. Delo je bilo težko, po deželi je razsajala lakota, vrstile so se epidemije, za nameček pa je bilo to tudi obdobje Napoleonovih vojaških zmag po Evropi, kar je bolnišnico napolnilo z ranjenimi vojaki. Ko je bolnišnico zapustil glavni zdravnik, je Faust prevzel njegovo delo in bil pri tem uspešen. Ob vsem tem je končal študij in bil izvoljen za subpriorja, za novo delovno mesto pa so mu določili Ljubljano. Tja se je odpravil s poštno kočijo, kjer je menda kar na poti ozdravil bolnega kočijaža in še dve potnici.   Portret Matevža Gradiška, predvidoma avtorja Matevža Langusa. Sliko hrani Narodni muzej Slovenije. Leta 1806 je Faust prišel v Ljubljano in nastopil delo v bolnišnici. Usmiljeni bratje so delo v Ljublja­ni začeli leta 1786, bolnica pa je povsem zaživela leta 1789. Imela je po dvanajst postelj za moške in ženske, oddelek za dermatološke in venerične bole­zni (predvsem sifilis), kirurški oddelek, oddelek za bolnike s kroničnimi boleznimi dihal, srca in ožilja (kar bi danes opredelili kot interno medicino) ter blaznico. Imeli so tudi javno lekarno. Že leta 1807 je provincial usmiljenih bratov Fausta imenoval za priorja samostana in predstojnika bolnice – kar pa ni šlo brez nasprotovanja prejšnjega priorja. Sodeč po virih, je bil pri vodenju uspešen, pacienti pa večinoma zadovoljni. Kot predstojnik je Faust pri­čakal prihod francoske vojske v Ljubljano. Soočen s pomanjkanjem sredstev je po navodilih z Dunaja na koncu leta 1811 bolnico in samostan prepustil Francozom, usmiljeni bratje pa so zapustili mesto. Bolnico je prevzela posebna komisija, pridružili so ji še porodnišnico, hiralnico in ustanovo za najdenčke, vse skupaj pa so poimenovali civilna bolnišnica. Leta 1849 jo je prevzela dežela Kranjska. Po razpustu samostana je Faust našel zatočišče kot domači zdravnik pri bogatem veletrgovcu Mateju Castagnetu, najprej v Ljubljani in nato v Trstu. Pri tem je še vedno opravljal zdravniške storitve, bolnike je sprejemal na domu ali pa je potoval po deželi. V letih 1813-14 je ob epidemiji trebušnega tifusa, pegavice in griže organiziral improvizirano bolnico in tja pripeljal bolnike iz celotne regije. Vedno bolj se je ukvarjal tudi s homeopatijo, o tem nekoliko kasneje. S svojim početjem je bil neprenehoma v sporu z zdravniki v uradnih bolnišnicah, imel pa je podporo pri »hvaležnih pacientih« in nekaterih izobražencih, k sebi so ga klicali tudi plemiči. Leta 1823 so Faustu odobrili prošnjo za upokojitev, z Dunaja so mu dodelili tudi pokojnino. Naslednje leto je pod Šmarno goro kupil zapuščeno parcelo, ki so ji domačini rekli Pušava. Tam je dal zgraditi kapelico in domovanje, kjer je nato z dovoljenjem oblasti začel izvajati zdravilske dejavnosti. Med ljudmi se je za hišico prijelo ime »Faustulanum«, on pa je bil »puščavnik«, »eremit« ali kar »doktor Faustus«. Spori z uradno medicino so se nadaljevali in se včasih razvneli do te mere, da se je moral zago­varjati pred oblastmi. Imel pa je tudi nekaj uspehov, v epidemiji kolere leta 1836 je denimo od več kot dvesto bolnikov, ki jih je zdravil, menda umrlo le pet. V Faustulanumu je ostal do konca življenja, za posledicami pljučnice je umrl leta 1837. Pokopali so ga v Šmartnem, njegov grob se do danes ni ohranil. Faustova zapuščina je, kot je bilo že njegovo življenje, kontroverzna. Najpogosteje se o njem zapiše, da je bil začetnik homeopatije v naših krajih, kar pono­sno poudarjajo temu področju posvečene sodobne spletne strani – kot znak dolge tradicije pri nas. Za kaj pravzaprav gre pri homeopatiji? Gre za zdravil­sko metodo, ki jo je začel nemški zdravnik Samuel Hahnemann (1755–1843). Opazil je, da kinin, zdravilo proti malariji, pri zdravem povzroči enako mrzlico kot malarija pri bolniku. Na podlagi tega je sklepal, da simptomi bolezni v resnici niso znaki bolezni, am­pak znaki odpora telesa proti bolezni. Homeopatija torej pomeni načelo zdravljenja, podobnega s podob­nim, nasprotno od (v homeopatskem besednjaku) alopatije, kjer se zdravi s sredstvi, ki odstranjujejo simptome bolezni (kar je načeloma način uradne medicine). Homeopatski pripravki so tipično izredno razredčene raztopine določene učinkovine, pogosto tako zelo razredčene, da v raztopini praktično ni nobene molekule učinkovine več! Pa ne izgubljajmo več besed o (ne)učinkovitosti te metode. Faust se je s homeopatijo začel ukvarjati že v času, ko je bil predstojnik bolnice, posebej intenzivno pa potem v Faustulanumu, čeprav je bila homeopa­tija pri nas z zakonom prepovedana od leta 1819. Slovenski biografski leksikon do Fausta ni nič kaj prizanesljiv, označi ga za šarlatana z veliko močjo sugestije in »z občutnim pomanjkanjem stanovske morale«, katerega udejstvovanje je naredilo zdra­vstvu na Kranjskem »v vsakem oziru veliko škodo«. S svojo »amfibično stanovsko pripadnostjo« je za homeopatijo pridobil mnogo duhovščine in jih »po svojem vzorcu zanjo fanatično navdušil«. Ob vsem tem je pravzaprav najmanj nenavadno, da Faustov portret krasi spominski zlatnik, ki ga Univerzitetni klinični center Ljubljana, dejanski naslednik civilne bolnice, podarja zaslužnim zaposlenim. Omenimo na koncu še to, da je Fausta poznal tudi France Prešeren, ki je s prijateljem Matijo Čopom obiskoval svojega strica Jakoba, vikarja v cerkvi na Šmarni gori. O njem sta zapisala, da je »tak, kakor da je ušel hudiču iz torbe«. Nekateri viri napačno navajajo, da je Prešeren Faustu v Kranjski čbelici posvetil tole bodico: Popred si pevec bil, zdaj si homeopat; popred si časa bil, zdaj si življenja tat. Zgornji verzi pa so bili v resnici posvečeni Blažu Potočniku, župniku v Šentvidu in narodnemu buditelju, ki je bil tudi pesnik in v času abecedne vojne pristaš metelčice – prav tako pa navdušen homeopat. Lahko torej sklepamo, kaj si je Prešeren mislil o homeopatiji. Je pa verjetno Fausta, čeprav ne po lastnem imenu, zbodel v romanci Od zidanja cerkve na Šmarni gori, ki jo najdemo v zbranih delih. avtor: Anton Gradišek  Članek je bil izvirno objavljen v Novice IJS, december 2017.   Univerzitetni klinični center je ob 210. obletnici ustanovitve (1786-1996) Civilne bolnice v Ljubljani izdal zlatnik. Na eni strani je silhueta glavne stavbe Kliničnega centra in leto ustanovitve, na drugi pa podoba tedanjega upravnika bolnišnice, zdravnika Matevža Fausta Gradiška.   Dr. Jurij Šilc je leta 2000 izdal knjigo o življenju in delu Matevža Gradiška z naslovom »Doktor Faustus: prior usmiljenih bratov v Ljubljani in zdravnik na Kranjskem«.

27.02.2018

preberi več

Zabava

Priji se špilat z mano v toti Maribor!*

26.02.2018

Tam na bregu mož stoji, v roki metlo on drži - sneženi mož

20.02.2018

LEGO® Education šolam ponuja nove ustvarjalne dejavnosti LEGO® Education Maker

11.02.2018

Dan brez računalnika v največji slovenski igralnici Karakondžula v Mariboru

3.02.2018

Nova igra Cryptocoinopoly je Monopoly za ljubitelje kriptovalut

4.01.2018

Brezčasno pesem Silvestrski poljub poslušamo že 47 let

31.12.2017

Čarobni zvok lajne v mestu iz instrumenta v obliki zaboja z ročico

30.12.2017

Digitalna igrica CryptoKitties podira rekorde v prodaji

12.12.2017

Tekmovanje Rubik: Ljubljana Open 2017

11.11.2017

Gospodarstvo in finance

Kaj se dogaja v gospodarstvu ? Opažanja s terena...

24.05.2018

Spoštovani bralci, člani Sindikata obrti in podjetništva Slovenije, zaposleni v zasebnem sektorju. Leto 2018 je resnično lahko prelomno, kot opozarjajo nekateri analitiki političnega dogajanja. Ker je sindikat nestrankarska organizacija zasebnega prava, se ne bom podrobno spuščala v politične vode. Verjamem, da vsak v svoji denarnici precej dobro občuti razmere uspešnosti delovanja posamezne (vsakokratne) vlade, ki obvladuje večino v Državnem zboru, občuti uspešnost delovanja medtem, ko stoji v vrsti pri osebnem zdravniku ali pa čaka v vrsti z napotnico (hitro, nujno, zelo hitro, ipd.) za pregled pri zdravniku specialistu. Dotaknimo se politike zgolj toliko, da opozorimo, da je dobro in smiselno iti na volitve, da je to državljanska pravica in hkrati dolžnost (privilegij), saj spadamo med demokratične družbe. Ne dovolite si tega vzeti.Pluralna družba, večstrankarska demokracija, vladavina prava, pravica govora, svoboda misli... To so pomembne vrednote, ki jih ne smemo izgubiti!  Vrnimo se v sfero, ki je sindikatu obrti bolj domača, t.j. gospodarstvo, socialni dialog, pravice in dolžnosti, delovnopravna razmerja. Vseskozi skrbno spremljam spregovorjene besede s strani delodajalcev, politikov, ki se kažejo kot širši(navzven izkazujoči) socialni dialog v državi in še kako dobro odražajo (ponotranjeno) razmišljanje socialnih partnerjev (v javnem in zasebnem sektorju).Zaznavam refleksijo, pristen odsev misli delodajalcev, ki se ponašajo kot da ne potrebujejo nikogar na tem svetu. Kar nekako preveč samozadostno, na trenutke arogantno, vzvišeno se sliši zven teh besed, kako pomembno je gospodarstvo! Ja, res je, v določeni meri se s trditvijo globoko strinjam. Pomembna je vrednota, da družba ustvarja, da gospodarstvo (svobodno) deluje, se razvija, ampak pomembna je tudi ugotovitev kdo ustvarja. Tisti, ki trdi, da gre zasluga zgolj delodajalcem v gospodarstvu - mu manjka elementarnih osnov bontona. Najbrž je povsem jasno, da delodajalec sam celotnega dela ne more opraviti, najbrž je povsem jasno, da delodajalec, kot že samo ime pove, potrebuje ob sebi tudi zaposlene, t.j. tiste, ki opravljajo delo, ki se trudijo, garajo, hodijo v službo z dneva v dan, ki imajo specifična mnogotera znanja, ter nenazadnje skušajo preživeti s svojim delom, nahraniti svoje otroke, poskrbeti za onemogle starše, in to v premnogih primerih s plačo, ki ni vredna tega naziva. To je slovenska realnost. (Obstajajo izjeme, a žal v manjšini). Sindikat obrti in podjetništva Slovenije je pozval vse tri delodajalske organizacije, da pričnemo z dialogom, za dvig plač v zasebnem sektorju, saj smo mnenja, da je čas konjunkture, pravi čas, ko je potrebno narediti plačne korekcije pa tudi dvigniti nivo pravic zaposlenih na področju drugih prejemkov (povračil stroškov v zvezi z opravljanjem dela), hkrati pa tudi na področju družbene stvarnosti zagotoviti pravice, ki jih poznajo razvitejši od nas (npr. na področju skrbi za ostarele in onemogle družinske člane, ipd). Na pobudo za pričetek pogajanj se je nemudoma odvzala Podjetniško trgovska zbornica, ki deluje v okviru Gospodarske zbornice Slovenije. Socialni partnerji smo že izvedli prvi sestanek ter dogovorili termin in potek drugega sestanka, Sindikat obrti in podjetništva Slovenije je socialnemu partnerju poslal izhodišča za pogajanja, poslovnik pogajanj, itd. Na drugi strani imamo Obrtno podjetniško zbornico Slovenije ter Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije, ki so v mesecu decembru 2017 pripravili Sporazum o pričetku pogajanj za spremembe in dopolnitve Kolektivne pogodbe za obrt in podjetništvo (pogajanja bi se morala začeti vzačetku leta 2018!), pa do pogajanj, zaradi opravičevanj (zbornica in združenje imata letos volitve), še ni prišlo (kot da informacija o volitvah ni bila znana že v mesecu decembru). S tem se hote ali nehote krha zaupanje in verodostojnost. To sta vrlini in vrednoti, ki ju težko pridobiš in še težje povrneš.Priznam, vse več in rada sem med članstvom naše organizacije, saj s tem pridobim potrebne informacije in vpogled v realno problematiko na terenu. Koga spoznavam ? Spoznavam marljive, pridne, delovne in predvsem potrpežljive posameznike, ki prevečkrat z nasmehom (ali pa je to vdanost v usodo?)  zamahnejo z roko ob (očitnih in nedopustnih) kršitvah. Ali je to ta vrednota gospodarstva s katero se hvalijo delodajalci ? Spoznavam delodajalce, za katere lahko rečem, da morda znajo ravnati s stvarmi (in še to vprašljivo), zagotovo pa ne znajo ravnati z ljudmi. Ali je to ta vrednota gospodarstva s katero se hvalijo? Na plečih osebnih stisk posameznikov ustvarjati in graditi lasten ego ter se ob tem ponosno nasmihati kaj vse si dosegel ? Ali je to ta vrednota s katero se ob uspešni gospodarski rasti hvalimo? Vso priznanje gospodarstvu in poštenim delodajalcem, ki svojim zaposlenim redno izplačujejo poštene plače, višji regres od zakonsko določenega, ki razumejo, da imajo ljudje doma svoje družine, svoje otroke, pomoči potrebne starše, svoje skrbi, ....ki razumejo, da človek ni potrošni material, neuničljiv stroj, ali pa sredstvo za dosego ciljev, ki ob fizičnem prenehanju osebe, preprosto izgubijo pomen.Da se razumemo. Beseda egalitarizem mi je tuja, sem pa za brezkompromisno enakopravnost in sem sodi spoštovanje slehernega posameznika, ki se trudi po svojih najboljših močeh. Govoričiti o tem, da v Sloveniji primanjkuje kadra, da ljudje nočejo delati - nalijmo si čistega vina, kdo pri zdravi pameti od teh, ki menijo, da so plače v gospodarstvu previsoke, nevzdržne, nekonkurenčne, pa bi želel za to mizerijo, ki se ji reče plača, čistiti sanitarije po bolnicah ali pa v pralnici in kemični čistilnici čistiti rjuhe polne vsega, kar človeško telo premore, ob tem pa se še po nesreči nabosti na uporabljeno iglo ? Sindikat obrti in podjetništva Slovenije vselej vrednoti koliko gospodarstvo zmore dvigniti plače (in to na način, da ne povzročamo propada gospodarskih družb ali pa s.p.-jev, ki zaposlujejo), koliko ljudje potrebujejo, da dostojno preživijo, koliko dejansko dobijo in za koliko so prikrajšani glede na vložen trud, delo in dodano vrednost. Videti moramo obe plati kovanca. Ampak iskreno se pričakuje in zahteva, da tudi druga stran, t.j. delodajalska stran, stopi z namišljenega prestola in se zazre v realnost in prav tako ovrednoti pomen opravljenega dela. Čas konjunkture je čas ko se plače v zasebnem sektorju morajo dvigniti!Kaj, poleg dviga plač, (še) pogrešam ? Pogrešam vrednote v naši družbi. Pogrešam občutek enakovrednosti in enakopravnosti med ljudmi,pogrešam zavedanje, da eden drugega potrebujemo in da samo to imamo. Kaj se bo zgodilo, ko bodo čistilke nehale čistiti, ko bodo smetarji nehali odvažati smeti, peki nehali peči kruh, ko bodo ....?Praznik dela je za nami. Iskreno upam, da dela nikoli ne zmanjka. Pa tudi delavcev. Predvsem pa naj ne zmanjka zdravorazumskosti, poštenosti in poguma povedati resnico in dejstva (tudi če nam kdaj niso všeč). Ana Čermelj, generalna sekretarka Sindikata obrti in podjetništva Slovenije Članek je bil izvirno objavljen v glasilu Delavec.

preberi več

3. MPIK Natečaj za najboljšo (koroško) poslovno idejo

23.05.2018

RRA Koroška v okviru podpornih aktivnosti Mrežnega podjetniškega inkubatorja Koroška (MPIK) organizira 3. MPIK Natečaj za najboljšo poslovno idejo. Pri izvedbi sodeluje z občinami Dravograd, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem in MO Slovenj Gradec kot lastnicami infrastrukture MPIK. Kot donatorji nagrad pa sodelujejo še podjetja Pristar d.o.o., Revolver d.o.o., Delavska hranilnica d.d. (PE Ravne) in Kwon d.o.o. Prijaviteljem na 3. MPIK Natečaj je tako na voljo nagradni sklad v vrednosti več kot 6.000 €. Namen natečaja je poiskati nove poslovne ideje, ki imajo potencial, da se s predanim delom nosilcev idej in ob pomoči podjetniških podpornih institucij razvijejo v uspešna podjetja. Končni cilj je nastajanje novih, kvalitetnih delovnih mest v podjetništvu, obenem pa razvoj podjetniške kulture, ustvarjalnosti, podjetnosti in inovativnosti. Z željo, da izraža čim več od naštetega, je izbran tudi slogan natečaja: Tvoja ideja bo jutri podjetje! Rok za oddajo prijav je 31. maj 2018, do 24:00 ure. Več informacij in prijavno dokumentacijo najdete http://www.mpik-koroska.si/si/aktualno/2018/05/722-3-MPIK-Natecaj-za-najboljso-poslovno-idejo  Natečaj poteka v sklopu projekta »SIO RRA Koroška 2018-19«. Projekt delno financirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Izvaja se v okviru Prednostne naložbe 3.1: Spodbujanje podjetništva, zlasti z omogočanjem lažje gospodarske izrabe novih idej in spodbujanjem ustanavljanja novih podjetij, vključno s podjetniškimi inkubatorji.  

preberi več

Kaj podjetjem nudi Evropska podjetniška mreža - EEN

Najobsežnejša mreža podpornih institucij nudi podjetjem podporo pri mednarodnem poslovnem sodelovanju, inovacijah, prenosu znanja in tehnologij ter sodelovanju v programih EU. Enterprise Europe Network je najobsežnejša mreža podpornih institucij za mala in srednja podjetja. Velikost mreže omogoča hitrejši dostop do različnih informacij in poslovnih kontaktov, pomembnih za slovenska podjetja. Storitve, ki jih nudimo slovenskim organizacijam in zainteresiranim posameznikom, so: Podpora podjetjem pri mednarodnem poslovnem sodelovanju: brezplačne informacije o notranjem trgu EU, praktični nasveti na področju mednarodnega poslovnega sodelovanja;pomoč pri iskanju primernih poslovnih partnerjev;pomoč pri vstopu na trge EU in trge tretjih držav;pomoč pri tolmačenju evropske zakonodaje, spodbujanje sodelovanja slovenskih podjetij pri oblikovanju evropskih politik. Podpora inovacijam, prenosu znanja in tehnologij: informacije o razvojnih priložnostih, financiranju raziskovalno-razvojnih projektov, tehnoloških izboljšav;pomoč pri iskanju mednarodnih razvojnih partnerjev;individualna pomoč in svetovanje na področjih registracije blagovnih znamk, modelov, patentov in upravljanja z inovacijami;organizacija seminarjev in delavnic o zaščiti intelektualne lastnine, tehnoloških novostih, virih financiranja, organizacija tehnoloških misij in razvojna srečanja s podjetji in raziskovalnimi organizacijami. Podpora sodelovanju v programih EU: pomoč pri identifikaciji najprimernejšegaprograma EU;informacije o aktualnih odprtih razpisih;pomoč pri iskanju projektnih partnerjev v tujini.Spremljajte poslovne priložnosti V mreži dnevno objavljajo nove poslovne, tehnološke in projektne priložnosti, različne dogodke in srečanja. Na brezplačno prejemanje mesečnih elektronskih novic se lahko naročite na spletnem naslovu: www.een.si. Kaj je EEN? Enterprise Europe Network je v podporo malim in srednjim podjetjem ustanovil Generalni direktorat za podjetništvo in industrijo Evropske komisije. Je najobsežnejša mednarodna mreža podpornih institucij, ki obsega preko 600 organizacij iz Evrope, ZDA, Kanade, Čila, Rusije, Kitajske, Indije. Mreža se še vedno širi. Slovenski konzorcij EEN vključuje Institut Jožef Stefan, Univerzo v Mariboru, Gospodarsko zbornico Slovenije, Obrtno-podjetniško zbornico Slovenije, Mariborsko razvojno agencijo, Univerzo na Primorskem ter Javno agencijo SPIRIT Slovenija.   Vir in informacije: Glas gospodarstva, Maj 2018, www.gzs.si, Avtor: Petra Arzenšek, InfoCenter GZS Več informacij na http://een.si/

23.05.2018

preberi več

Varstvo osebnih podatkov v delovnih razmerjih po GDPR

25. maja 2018  bo začela veljati splošna uredba o varstvu podatkov (GDPR). GDPR se bo moral uporabljati tudi v podjetjih. Zato podajamo nekaj napotkov in priporočil za delodajalce. Delodajalci ste upravljavci zbirk osebnih podatkov. Osebni podatki se lahko obdelujejo, če: je podana zakonska podlaga alije podana osebna privolitev delavca. Zakon o evidencah na področju dela in socialne varnosti (ZEPDSV) v 12. Členu določa vrste evidenc, ki jih morajo voditi delodajalci in sicer: evidenco o zaposlenih delavcih,evidenco o stroških dela,evidenco o izrabi delovnega časa,evidenco o oblikah reševanja kolektivnih delovnih sporov pri delodajalcu. V skladu s 13.,členom se za vsakega delavca, ki je v delovnem razmerju, vpišejo naslednji podatki: 1. podatki o delavcu: osebno ime,datum rojstva, če oseba nima EMŠO,kraj rojstva,država rojstva, če je kraj rojstva v tujini,enotna matična številka občana,davčna številka,državljanstvo,naslov stalnega prebivališča (ulica, hišna številka, kraj, poštna številka, šifra občine, občina, šifra države, država),naslov začasnega prebivališča (ulica, hišna številka, kraj, poštna številka, šifra občine, občina, šifra države, država),izobrazba,ali je delavec invalid,kategorija invalidnosti,ali je delavec delno upokojen,ali delavec opravlja dopolnilno delo pri drugem delodajalcu,ime drugega delodajalca (in matična številka), pri katerem delavec opravlja dopolnilno delo,naslov drugega delodajalca, pri katerem delavec opravlja dopolnilno delo (ulica, hišna številka, poštna številka, kraj); 2. podatki o delovnem dovoljenju delavca (tujci): vrsta delovnega dovoljenja,datum izdaje delovnega dovoljenja,datum izteka delovnega dovoljenja,številka delovnega dovoljenja,organ, ki je izdal delovno dovoljenje; 3. podatki o sklenjeni pogodbi o zaposlitvi: datum sklenitve pogodbe o zaposlitvi,datum nastopa dela,vrsta sklenjene pogodbe o zaposlitvi,razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas,poklic, ki ga opravlja delavec,strokovna usposobljenost, potrebna za opravljanje del in nalog delovnega mesta, za katero je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi,naziv delovnega mesta oziroma podatki o vrsti dela, za katerega je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi,število ur tedenskega rednega delovnega časa,razporeditev delovnega časa,kraj, kjer delavec opravlja delo,ali pogodba o zaposlitvi delavca vsebuje konkurenčno klavzulo; 4. podatki o prenehanju pogodbe o zaposlitvi: datum prenehanja pogodbe o zaposlitvi,način prenehanja pogodbe o zaposlitvi. Delodajalec lahko obdeluje tiste osebne podatke, ki jih določa  neposredno zakon - ZEPDSV ali  v skladu  z zakon o delovnih razmerjih – ZDR-1 tiste osebne podatke, ki jih potrebuje za uresničevanje pravic in obveznosti iz delovnega razmerja. Osebna privolitev (pisna!) delavca je dopustna le izjemoma, pod pogojem, da zavrnitev soglasja nima posledic na delovno razmerje oz. na delavčev položaj. Kako je s podatki ali listinami, ki niso naštete v zgornjih alineah? Telefonska številka Delodajalec lahko zbira telefonske številke zaposlenih samo z izrecno privolitvijo zaposlenega za namen lažjega in hitrejšega komuniciranja, ki naj bi bilo v interesu obeh. Če delodajalec določi, da mora biti delavec vedno dosegljiv oz. je stalna dosegljivost zapisana v notranjih aktih ali pogodbi o zaposlitvi, mora delodajalec poskrbeti za ustrezno infrastrukturo, ki omogoča dosegljivost. Potrdilo o nekaznovanosti Potrdilo lahko zahteva delodajalec samo v primeru, da gre za delovna mesta, pri katerih obstaja povečano tveganje za oškodovanje delodajalčevega premoženja ali kadar tako zahteva zakon. Podatki o plači pri bivšem delodajalcu Prejšnji delodajalec je novemu delodajalcu dolžan sporočiti podatke o plači. Zahteva ima zakonsko podlago (zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju). Delodajalec mora razpolagati s podatki, ki mu omogočajo izračun nadomestila. Običajno se za to uporablja obrazec  ER-28, ni pa nujno, da ga prejšnji delodajalec uporabi, saj lahko podatke sporoči tudi na drugačen način. Kopije osebnih dokumentov Delodajalec ne sme hraniti kopij osebnih dokumentov delavca. Delodajalec z vpogledom v osebni dokument preveri točnost osebnih dokumentov in si prepiše tiste podatke, za katerih obdelavo ima zakonsko podlago. Za kopiranje bi moral delavec podati pisno privolitev, kar pa mu ne bo dalo pravice do hrambe dokumentov. Kopija potrdila o davčni številki in bančne kartice S kopiranjem teh dokumentov ni težav, ker ne gre za osebne dokumente – pojasnilo informacijskega pooblaščenca. Pogoj je, da se delavec s kopiranjem strinja. Sprememba priimka v evidencah in pogoj dostave poročnega lista Informacijski pooblaščenec je podal mnenje, da ni potrebe po dostavi poročnega lista v primeru poroke oz. spremembe priimka in da zadošča vpogled v osebni dokument. Menim, da je treba zadevo gledati širše, saj ni nujno, da je sprememba priimka povezana s poroko. Poročni list je tudi podlaga za odobritev dodatnih dni dopusta v skladu s KP, zato menim, da je poročni list na vpogled potreben, razen, če delavec dostavi kakšno drugo uradno dokazilo o poroki. Kopija izpiska iz rojstne matične knjige otrok S tem dokumentom delavec uveljavlja pravico do dodatnih dni dopusta za otroke, mlajše od 15 let, zato ima takšno zbiranje zakonsko podlago in privolitev ni potrebna. Je pa potrebno dokument uničiti ali vrniti delavcu, ko ni več izpolnjenega pogoja – otrok je presegel starost 15 let. Podatek o prehranjevalnih navadah zaposleni Kadar delodajalec zagotavlja toplo prehrano, je upravičen do podatka o določenih omejitvah pri prehranjevanju iz zdravstvenih razlogov, ni pa upravičen do delavčeve diagnoze, iz katere izhaja določen način prehranjevanja. Pridobitev osebnih podatkov kandidata od trenutnega delodajalca Ni dovoljeno. Delodajalec sme od kandidata zahtevati le predložitev dokazil o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dela. Če so podatki pomembni za zaposlitev iz vidika dokazovanja delovnih izkušenj, lahko od kandidatov zahteva potrdilo oz., pridobitev priporočila. Fotografiranje zaposlenih Ne bi prišlo do nezakonite obdelave zbiranja osebnih podatkov, če bi delodajalec ob nadzoru dela fotografiral delavca, ki očitno krši svoje delovne obveznosti. Te fotografije pa sme delodajalec hraniti samo toliko časa, dokler niso pravnomočno zaključeni postopki zoper delavca. Na splošno delodajalec nima pravice fotografirati zaposlenih brez pisne privolitve. Podatek o veljavnosti vozniškega dovoljenja Delodajalec ima pravno podlago v primeru, da delavec pri delu uporablja službena vozila oz., je zaposlen na delovnem mestu, kjer se kot pogoj zahteva vozniški izpit določene kategorije. Članstvo v sindikatu Gre za občutljiv osebni podatek in delodajalec nima pravice zbiranja, razen če gre za izrecno, pisno, osebno privolitev. Delavec lahko plačuje članarino na dva načina in sicer tako, da jo plačuje sam, druga možnost, da mu jo delodajalec obračunava pri plači. V tem primeru pa bo moral pridobiti ustrezne podatke in tudi ustrezno privolitev za izvajanje plačilnega prometa. Podatki o invalidnosti Delavec je delodajalca dolžan seznaniti s kategorijo invalidnosti, kar določa zakon (ZEPDSV), da lahko delodajalec ugotovi, če ima za delavca primerno delovno mesto, upoštevaje vse njegove omejitve, ki izhajajo iz invalidnosti. NAPOTEK: Kljub temu, da je informacijski pooblaščenec kar nekajkrat zapisal, da s kopiranjem kakšnih dokumentov ni težav, predlagamo, da si dokumente, ki vam jih predložijo zaposleni,  v nobenem primeru ne kopirate, saj si boste s tem otežili delo. Nastavite si evidence v skladu z Zakonom o evidencah na področju dela in socialne varnosti. V te evidence, si potrebne podatke iz osebnih dokumentov, ki vam jih da delavec na vpogled,  prepišete, dokumente delavcu takoj vrnete in nimate nobenih težav. Vir: www.ip-rs.si/publikacije/prirocniki-in-smernice/

23.05.2018

preberi več

Izplačilo regresa za leto 2018

Delodajalci enkrat letno zaposlenim izplačajo regres za letni dopust. Skrajni rok za izplačilo regresa v letu 2018 je 29. junij. Tako kot navaja 1. odstavek 131. člena Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR-1), so do izplačila regresa upravičeni tisti delavci, ki imajo pravico do letnega dopusta. Delodajalec izplača regres najmanj v višini minimalne plače, ki v letu 2018 znaša 842,79 evra bruto. Pravica do regresa je neposredno povezana s pravico do letnega dopusta Delavec, ki pridobi pravico do letnega dopusta ima tudi pravico do regresa. Navedeno pomeni, da mora delodajalec, poleg določb o regresu, zelo dobro poznati tudi določbe o letnem dopustu, ki so opredeljene od 159. do 164. člena ZDR-1. Delavec pridobi pravico do letnega dopusta s sklenitvijo delovnega razmerja (159. člen ZDR-1). Pravici do letnega dopusta se v nobenem primeru ne more odpovedati (164. člen ZDR-1). Izjemoma se lahko delodajalec in delavec dogovorita za denarno nadomestilo, vendar samo ob prenehanju delovnega razmerja. Navedeno pove, da delavcu, ki sklene delavno razmerje, vsekakor pripada tako letni dopust, kot tudi regres. Koliko regresa posameznemu delavcu pripada, pa je odvisno od konkretne situacije. V nadaljevanju navajamo tri najbolj pogoste primere. Primer 1 (sklenitev delovnega razmerja tekom koledarskega leta) Delavec sklene delovno razmerje za določen čas od 1. 3. 2018 do 31. 12. 2018. Delovno razmerje sklene za polni delovni čas (40 ur tedensko). Delodajalec izplačuje regres v višini minimalne plače. Koliko regresa pripada delavcu v letu 2018? Glede na to, da se je delavec zaposlil tekom leta 2018 mu pripada sorazmerni del dopusta (161. člen ZDR-1) in posledično tudi sorazmerni del regresa (4. odstavek 131. člena ZDR-1). Delavec ima pravico do 1/12 letnega dopusta za vsak mesec zaposlitve, enako velja tudi za regres. V konkretnem primeru delavcu pripada 10/12 letnega dopusta in regresa. Delavcu pripada regres v višini 702,32 EUR bruto (10/12 * 842,79 EUR). Primer 2 (sklenitev delovnega razmerja za polovični delovni čas) Delavec sklene delovno razmerje za določen čas od 1.3.2018 do 31.12.2018. Delovno razmerje sklene za polovični delovni čas (20 ur tedensko). Delodajalec izplačuje regres v višini minimalne plače. Koliko regresa pripada delavcu v letu 2018? Delavcu, ki je sklenil pogodbo za polovični delovni čas, pripada samo polovica regresa (5. odstavek 131. člena ZDR-1). V tem konkretnem primeru bi delavcu pripadala celotna polovica regresa, če bi bil pri posameznem delodajalcu zaposlen celotno koledarsko leto. Ker delavec sklene delovno razmerje s 1.3., mu pripada sorazmerni del polovice regresa. Delavcu pripada regres v višini 351,16 EUR (10/12 * (842,79 EUR/2)). Primer 3 (odsotnost zaradi bolezni, poškodbe ali materinskega oz. starševskega dopusta) Delavka ima sklenjeno delovno razmerje za nedoločen čas, 40 ur tedensko. V januarju 2018 delavka začne materinski oz. starševski dopust zaradi nege otroka. Delavka se bo vrnila na delovno mesto v začetku leta 2019. Delavka bo po zaključenem materinskem oz. starševskem dopustu izkoristila tudi pravico do krajšega delovnega časa zaradi starševstva. Do konca februarja 2021 bo namreč delala samo polovični delovni čas v skladu s 50. členom Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1). Koliko dopusta in regresa pripada delavki? Delavka ima pravico do celotnega dopusta tako v času, ko je na materinskem oz. starševskem dopustu, kot tudi v času, ko dela polovični delovni čas zaradi starševstva (5. odstavek 131. člena ZDR-1). Torej delavki ves čas odsotnosti pripada tudi polni regres za letni dopust. Podobno je tudi v primerih, ko je delavec oz. delavka odsotna zaradi bolezni ali poškodbe. Davčna obravnava regresa (dohodnina in prispevki) Regres je v vsakem primeru obdavčen z dohodnino. Obdavčitev s prispevki pa je odvisna od višine izplačanega regresa. Od regresa, ki je izplačan do višine 70% povprečne plače zaposlenih v RS, ni potrebno obračunati obveznih socialnih prispevkov (3. člen ZPSV). Merodajna je povprečna plača iz predpreteklega meseca. Delodajalec, ki izplačuje regres v mesecu juniju, bo upošteval povprečno plačo za mesec april. Če upoštevamo povprečno plačo za mesec februar 2018, znaša maksimalni regres, od katerega ni potrebno obračunati obveznih socialnih prispevkov 1.146,60 EUR (1.638,00 EUR*0,7). Regres se šteje za dohodek iz delovnega razmerja in se všteva v letno davčno napoved. Ob izplačilu regresa je potrebno obračunati akontacijo dohodnine v skladu z 127. členom ZDoh-2. Akontacija dohodnine se obračuna od celotne višine regresa, po povprečni stopnji dohodnine od enomesečnega dohodka. Za ugotovitev povprečne stopnje dohodnine od enomesečnega dohodka se prejeti dohodek, ki se nanaša na več mesecev razdeli na toliko enakih delov, na kolikor mesecev se nanaša, vendar ne več kot na 12 mesecev.   Člankek je bil izvirno objavljen na strani podjetniski-portal.si.

23.05.2018

preberi več

Slovenski start-up leta je podjetje NEXT, ki razvija spletno platformo Beeping!

Na svečani podelitvi ob zaključku prvega dne mednarodne konference PODIM v Mariboru je zagonsko podjetje NEXT, ki razvija spletno platformo Beeping za hitro, varno in učinkovito najemanje preverjenih čistilcev za dom, prejelo nagrado Slovenski start-up leta 2018. Na tisoče gospodinjstev Evropi išče občasno ali redno pomoč za čiščenje in gospodinjska opravila. Še več, prav vsako gospodinjstvo letno v Evropi temu nameni več kot 15 polnih dni svojega prostega časa. Legalnega in preglednega trga ponudnikov storitev čiščenja domov ni. Eno izmed najpogostejših rešitev predstavlja črni trg, ki je nezakonit in nepregleden. Mlada ekipa Beeping, ki domuje v Ljubljanskem univerzitetnem inkubatorju, je v tem zaznala obetavno poslovno izredno priložnost in se predano lotila podatkovno gnanega poslovanja, ki ga strokovna komisija letošnje nagrade opisuje kot vzornega, učbeniškega in za vzor generacijam, ki prihajajo! V manj kot treh letih – podjetje je bilo ustanovljeno avgusta 2015 – je ekipa Beeping, ki jo vodita Jan Dobrilovič in David Mohar, z minimalnimi finančnimi vložki uspela zgraditi lokalno prepoznavno blagovno znamko Beeping. Le-ta ima danes več kot 16.500 registriranih uporabnikov, ki na trenutno dveh ključih trgih – v Ljubljani in Zagrebu – dostopajo do 100 profesionalnih čistilcev. Kar 75 % vseh čiščenj, ki jih uporabniki naročijo preko platforme Beeping, predstavlja t. i. subscription model oziroma letne naročnine, t. i. retention rate pa dosega kar 80 % uporabnikov. Na ta način ekipa Beeping uspeva zagotavljati vzdržen poslovni model, ki iz meseca v mesec generira okoli 20-odstotno rast poslovanja. Zakaj raje Beeping kot črni trg? V primerjavi z najemanjem čistilcev na črnem trgu spletna platforma Beeping prinaša bistvene prednosti, in sicer zavarovanje za čistilce v primeru poškodb v domu uporabnika, varnost, ker so vsi čistilci, t. i. »beeperji« preverjeni, legalnost, saj imajo čistilci svoje podjetje (s. p. ali d. o. o.), enostavno in hitro uporabo platforme, podporo uporabnikom sedem dni v tednu, spletno plačevanje in zagotovljeno kakovost.  Čistilce namreč uporabniki po vsakem opravljenem čiščenju ocenjujejo, povprečna ocena na lestvici od 1 do 5 (pet je najvišja ocena) pa znaša kar 4,82! Hkrati so »beeperji« preko akademije Beeping deležni stalnega izobraževanja in zagotavljanja visokih standardov čiščenja. Cene storitev so fiksne in določene glede na kvadraturo stanovanja. Tako denimo čiščenje 55 kvadratnih metrov velikega stanovanje stane 33 EUR, medtem ko čistilci, ki jih uporabniki najemajo na črno, računajo število porabljenih ur, ki se lahko zelo razlikuje, odvisno od izkušenosti in hitrosti čistilca, in povprečno ceno za delovno uro v višini 8 EUR. Bistvena konkurenčna prednost Konkurenca na tem trgu obstaja, saj v Evropi že delujejo platforme, t. i. marketplacei, ki ponujajo čiščenje gospodinjstev. Na območju osredje in vzhodne Evrope so tekmeci večinoma manjše, lokalne platforme, medtem ko gre v zahodni Evropi za večja, z visokimi investicijami skladov tveganega kapitala grajena podjetja, ki pa imajo ključen izziv pri zagotavljanju vzdržnih marketinških stroškov za pridobivanje novih strank. Ekipa Beeping je ta izziv rešila tako, da so pravočasno in zelo natančno prepoznali potrebe strank po rednih čiščenjih s preizkušenimi, zanesljivimi čistilci, in tako uporabnikom kot čistilcem ponudili dolgoročno »win-win« rešitev, ki temelji na podatkovno gnanem (angl. data-driven) poslovanju in skrbni organizaciji delovnih procesov. Ugledni korporativni partnerji Beepingovo izvršnost oz. sposobnost uresničevanja zastavljenih ciljev potrjujejo tudi sklenjena partnerstva z uglednimi mednarodnimi družbami, kot sta Generali Insurance in Henkel Group, pred kratkim pa so sklenili tudi pomembno partnerstvo z NLB, največjo ponudnico bančnih storitev v Sloveniji. NLB bo svojim novim komitentom pod sloganom »Več časa za vas« podarjala Beeping čiščenja, obstoječim strankam platforme Beeping pa praktična darila za preživljanje prostega časa. Prihodnja vizija razvoja Podjetje ima jasno vizijo razvoja tudi za v prihodnje. V letošnjem letu načrtujejo okoli 400.000 EUR prihodkov, pozornost in finančna sredstva pa bodo usmerili v to, da postanejo prva pametna platforma za pomoč gospodinjstvom, ki bo s pomočjo umetne inteligence in strojnega učenja zagotovila večje ujemanje preferenc gospodinjstev in čistilcev ter tako mnogo bolj personalizirano trženje in še boljšo uporabniško izkušnjo. Mesta oz. trgi, ki jih Beeping namerava osvojiti po vstopu na slovenski (Ljubljana) in hrvaški (Zagreb) trg, so predvsem prestolnice osrednje in vzhodne evrope, kot so Budimpešta, Praga in Varšava. O nagradi Nagrado Slovenski start-up leta že enajsto leto zapored podeljuje Iniciativa Start:up Slovenija skupaj s Slovenskim podjetniškim skladom in Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo ter drugimi partnerji iz slovenskega start-up ekosistema. Letošnjih pet finalistov – Event registry, Gotoky, MAG-LEV Audio, Next / Beeping in Smart Optometry – smo s posebnim pred-ocenjevalnim postopkom izbrali iz skupnega nabora trinajstih start-upov, ki so jih kot nominirance za nagrado prek našega javnega poziva predlagali najaktivnejši deležniki slovenskega start-up ekosistema. Strokovna komisija Predstavniki vseh petih podjetij so se 7. maja 2018, v Tehnološkem parku Ljubljana, osebno predstavili strokovni komisiji, sestavljeni iz najvidnejših slovenskih start-up podjetnikov, mentorjev in investitorjev. To so bili Aljoša Domjan, Gregor Rebolj, Matjaž Slak, Darko Butina, Matej Zalar, Gregor Pipan, Tatjana Zabasu, Niko Slavnič in Tilen Travnik,  katerim se je pri ocenjevanju pridružila tudi direktorica Slovenskega podjetniškega sklada Maja Tomanič Vidovič. Kriteriji za ocenjevanje Naziv Slovenski start-up leta si vsako leto prisluži start-up, ki strokovno komisijo prepriča z odlično in predano ekipo, inovativnim produktom, dosedanjimi investicijskimi dosežki in potencialom za hitro rast ter uspešno globalno poslovanje. Hkrati je strokovna komisija pozorna, da gre nagrada v roke ekipi, ki s svojimi razvojnimi dosežki, dejanji in ugledom predstavlja novo generacijo slovenskih inovativnih podjetnikov. Nagrade Letošnji zmagovalec bo za nagrado prejel osebno svetovanje partnerja elitnega ameriškega pospeševalnika 500 Startups Marvina Liaoja ter »all-inclusive« paket Pioneers Festivala na Dunaju.  Članek je bil izvorno objavljen na strani startup.si.

22.05.2018

preberi več

Sporočilo iz okrogle mize ob svetovnem dnevu ženskega podjetništva

  V ROGAŠKI SLATINI O IZZIVIH ŽENSKEGA PODJETNIŠTVA MPI Vrelec je ob svetovnem dnevu ženskega podjetništva organiziral okroglo mizo – Govorec je bil tudi minister za gospodarski razvoj in tehnologijo RS Zdravko Počivalšek   Rogaška Slatina, 18. maj 2018 - Mrežno – podjetniški inkubator Vrelec Rogaška Slatina je ob svetovnem dnevu ženskega podjetništva organiziral mednarodno poslovno srečanje, na katerem so spregovorile uspešne podjetnice iz Slovenije in tujine, ob tej priložnosti so podpisale tudi listino o ženskem podjetništvu v Sloveniji. Z listino želijo opozoriti na še vedno neenake pogoje za delo in razvoj za podjetnike in podjetnice. Kljub temu, da v strukturi prebivalstva po spolu predstavljajo ženske približno polovico prebivalstva, je odstotek žensk v podjetništvu še vedno nizek. Po podatkih Globalnega podjetniškega monitorja (GEM) je bilo v letu 2014 med vsemi podjetniki znotraj držav EU le slabih 36 odstotkov novih in nastajajočih podjetnic, v Sloveniji pa celo manj kot 34 odstotkov, torej še 2 odstotka manj. Isti vir navaja, da je bil ta delež med ustaljenimi podjetnicami v letu 2014 v Sloveniji malo manj kot 30 odstotkov, v državah EU pa malo čez 33 odstotkov, torej tukaj zaostajamo za EU dobre 3 odstotke. »Ženske podjetnice se še danes srečujejo s številnimi ovirami, ko stopajo na samostojno pot podjetništva. Velikokrat naletijo na različne oblike diskriminacije na podlagi spola, prav tako pa jih upočasnjuje lastna manjša samozavest in prevladujoč model ženske v družbi: žena-mama-gospodinja,« je prepričana Branka Aralica, direktorica Mrežno – podjetniškega inkubatorja Vrelec Rogaška Slatina. Zdravko Počivalšek, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo, kiopravlja tekoče posle: »Kot ena od ovir za ustanavljanje podjetij se pogosto navaja pomanjkanje podjetniškega znanja. Veseli me, da smo letos skupaj z Ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pripravili komplementarni ukrep za ženske, ki želijo začeti samostojno podjetniško pot. Tudi v prihodnje si bomo prizadevali izvajati programe na področju izobraževanja in usposabljanja za podjetništvo za različne ciljne skupine ter ukrepe za izboljšanje odnosa do podjetništva.« slika: Branka Aralica in ministrer Zdravko Počivalšek Z dogodki, kot je današnji, želijo organizatorji opozoriti na neenak položaj in vrednotenje dela ženskih podjetnic v primerjavi z moškimi v poslovnem okolju.»Povod za organizacijo dogodka je bilo dejstvo, da je kljub uspehom našega inkubatorja in dobro razvitemu podjetništvu v Rogaški Slatini in okolici, glavnina nosilcev dejavnosti še vedno moških,« razlaga Branka Aralica, ki še dodaja: »Osnovni namen srečanja je, da podjetnice spoznamo poslovne zgodbe svojih kolegic, da se družimo in ustvarjamo nove poti sodelovanja. To je tudi priložnost za izmenjavo izkušenj in prepoznavanje naših prednosti in popotnica, da se še bolj pogumno lotimo izzivov, na katere naletimo na svoji podjetniški poti.« Na dogodkuso sodelovaleuspešne podjetnice iz Slovenije in tujine. Iz lokalnegaokolja Nataša Černelič (Narent d.o.o.), mag. Darija Trunk Štraus(Sklad NEK, Inter MAK)in dr. Marinka Vovk(Center ponovne uporabe, PE Rogaška Slatina), podjetnice iz Slovenije, ki delujejo tudi izven naših meja Danica Zorin Mijošek, ki jo je zastopala Judita Železnik(Kozmetika Afrodita, d.o.o.), Sonja Šinigoj(SAOP),in Irena Linasi Rogač (IrePodjetje Tim Valores, d.o.o.),svoje izkušnje pa bosta z nami delili tudi uspešni podjetnici iz sosednje HrvaškeSanela Dropulić in Janja Pavetić. O delovanju MPI Vrelec Rogaška Slatina MPI Vrelec Rogaška Slatina, katerega ustanoviteljica je občina Rogaška Slatina, je stičišče podjetniške dejavnosti za podjetnike in tudi tiste, ki o podjetniški poti šele razmišljajo. Ne gre le za cenovno ugodnega ponudnika poslovnih prostorov za najem, ampak je inkubator mnogo več. Podjetnike povezujejo z ostalimi podjetniki, inštitucijami znanja in ostalimi inštitucijami podpornega podjetniškega okolja. Izvajajo podjetniško svetovanje in organizirajo izobraževalne dogodke za podjetnike, ki so vključeni v inkubator, kakor tudi za vse ostalez območja Obsotelja in Kozjanskega. Vzpostavljeno imajo mrežo podjetniških svetovalcev, specialistov na posameznih področjih. Odlično sodelujejo tudi s podjetji, interesnimi združenji in svetovalnimi podjetji v tujini, ki nudijo njihovim podjetnikom, ki vstopajo na tuje trge, potrebno strokovno pomoč. Seveda pa se inkubirana podjetjapovezujejo tudi z ostalimi gospodarskimi subjekti tega območja, saj verjamejo, da sta  le v povezovanju moč in uspeh dosegljiva cilja. Vsi podjetniki in podjetnice v inkubatorju se zavedajo sinergijskih učinkov skupnega delovanja in so tudi zelo družbeno odgovorni (podporniki športnih, kulturnih, humanitarnih aktivnosti). Podjetništvo je v zadnjih letih, kljub gospodarski krizi, dobilo v Rogaški Slatini nov zagon, saj so v obdobju od začetka delovanja inkubatorjapred desetletjem do danes ustvarili 200 novih delovnih mest, podjetjav inkubatorju pa ustvarijo letno približno 15 mio EUR celotnega prihodka, kar je za občino s približno 11 tisoč prebivalci veliko. Nova delovna mesta predstavljajo novo energijo, nove podjetniške izzive in nove rešitve, skratka pot naprej, kar pa pomeni razvoj in napredek. »Kot pa sem že prej omenila, imamo še veliko izzivov na področju ženskega podjetništva, saj predstavljajo ženske podjetnice, ki so lastnice podjetij ali pa nosilke dejavnosti v inkubatorju, približno 25 odstotkov vseh vključenih podjetjih v inkubator v celotnem obdobju, kar je približno 5 odstotkov manj od slovenskega povprečja, še večja razlika pa nastane, če se primerjamo z državami EU,« še dodaja direktorica Branka Aralica.   Podjetje Tim Valores ter direktorja tega podjetja Irena Linasi Rogač in Aljoša Iskra sta organizatorju MPI Vrelec podarila sliko avtorja, ki živi v Lihtenštajnu, kjer imajo tudi oni podjetje in ima naziv LOVE. To sliko bi naj prodali na eni prihodnjih dražb in to bi bil začetek fonda, ki bi ga imel inkubator za spodbujanje mladih nadarjenih študentov, podjetnikov ali umetnikov. *** Še nekaj navdihujočih izjav o ženskem podjetništvu …   Zdravko Počivalšek, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo, ki opravlja tekoče posle:»Prepričan sem, da ste pripravljene zgrabiti ponujene priložnost in da se zavedate, da je uspeh v vaših rokah. Želim vam veliko poguma, ustvarjalnosti in vztrajnosti, da boste uspele svoje ideje spremeniti v realnost.«   Branka Aralica, MPI Vrelec, organizatorica dogodka:»Sodelovanje s podjetnicami na našem območju je sicer dobro, a menim, da imamo v MPI Vrelec še obilo idej, s katerimi bomo ustvarili nove priložnosti, ki jih bomo skupaj mnogo bolje in lažje uresničili. Idej in načrtov ne manjka, zagnanih in sposobnih že aktivnih in bodočih podjetnic pa tudi ne.«   Nataša Černelič, Narent d.o.o.:»Ženske vodimo drugače, kot moški. Smo bolj racionalne, bolj premišljene, preden kaj ukrenemo. Zato smo na dolgi rok lahko celo uspešnejše od moških. Potrebujemo pa prave sogovornike na drugi strani.«   Mag. Darija Trunk Štraus, Sklad NEK, Inter MAK:»Žensko tudi po opravljenem delu v službi vedno še nekaj čaka. Nepomita posoda, sestanek v šoli, tisoč in en opravek … in zelo je pomembno, da ima tudi podporo moškega, tako je močnejša. Preprosto bodi to, kar si, sledi svojim ciljem in se druži z ljudmi, ki imajo podobna razmišljanja in ki gledajo na stvari pozitivno.«   Dr. Marinka Vovk, Center ponovne uporabe, PE Rogaška Slatina: Ko se ženska odloči za svojo pot, mora biti zelo trdna v svojih odločitvah, sicer jo lahko odzivi okolice hitro odvrnejo od njene poti. Ker ni vse popolno, sploh na začetku je težko.Zaupati moraš vase. Ni važno, kaj mislijo drugi, verjeti moraš, da imaš ti v vsakem primeru prav.«   Judita Železnik,Kozmetika Afrodita, d.o.o.:»Takšna srečanja so pomembna in zelo potrebna, ker ženske podjetnice smo pogosto ujete v kalupe, da nimamo časa, da se ne da, ker imamo poleg podjetniške poti še družine, zasebno življenje … In včasih se je preprosto treba ustaviti, razmisliti, pogovoriti … le tako kot ženska, mama in žena ne zatajiš.«   Sonja Šinigoj, prokuristka in nekdanja direktorica SAOP, d.o.o.:»Menim, da je treba izkoristiti vse možnosti in jih spremeniti v priložnosti. Predvsem pa znati sprejeti spremembe, tako v poslovnem kot zasebnem življenju. In biti pošten do ljudi in držati dano besedo.«   Irena Linasi Rogač, Tim Valores, d.o.o.:»Ne glede na to, da delam v financah, je moje vodilo ljubezen (smeh). Če izbiram med materialnim in čustvenim, bom vedno izbrala čustva. Pa še to: en sam človek težko skrbi za 100 ljudi, lahko pa skrbimo eden za drugega, pravi neki rek. In ravno to, skrb za sočloveka je temelj vsega. In to imamo ženske tudi kot voditeljice v sebi.«   Sanela Dropulić, gostja s Hrvaške:»Nam ženskam našega boljšega položaja ne bo nihče poklonil, same si ga moramo izboriti. Ko začneš podjetniško pot, nekaj let živiš tako, kot nihče noče. In potem v naslednjih letih tako, kot si večina potihem želi...In še to - ni neuspeha, je samo uspeh in naučena lekcija.«   Janja Pavetić, gostja s Hrvaške: »Ne obupaj, vedno pojdi samo naprej, vključuj se, deluj, aktiviraj se. Pojdi za svojim ciljem. Sama se vsak dan skušam nekaj novega naučiti. Rada poslušam, skušam vključiti v svoje delo. Posel raste počasi, a vztrajno, z inovacijami in konstantnim delom. Zgodbe o neuspehu so vse različne, zgodbe o uspehu so vse iste - vztrajnost.«      Kontakt: Branka Aralica, direktorica MPI Vrelec Rogaška Slatina, branka.aralica@siol.net, 041 372 087

22.05.2018

preberi več

Tehnologija

Najvišja lesena stavba na svetu bo v japonskem Tokiu

10.05.2018

Japonsko podjetje Sumitomo Forestry je razvilo načrte za izgradnjo najvišje lesene konstrukcije na svetu oziroma stavbe s 70 nadstropji, visoke 350 metrov, ki naj bi se zgradila v Tokiu. Koncept W350 je bil razvit v lastnem centru za raziskave in razvoj Tsukuba Research Institute v sodelovanju z arhitektom Nikkenom Sekkeijem. Skupna površina objekta bi znašala 455.000 m2, uporaba prostora pa bi bila različna. Tukaj bi se nahajale trgovine, pisarne, hoteli in stanovanja. Za gradnjo bi potrebovali približno 185.000 m3 lesa, ki bi predstavljal 90 % uporabljenega materiala. Da bi dosegli strukturno togost in odpornost na vibracije ob potresu in močnem vetru, bi znotraj lesenih stebrov in tramov postavili nosilno mrežo iz jeklenih cevi, s čimer bi preprečili pretirano upogibanje. Notranjost stavbe bo izključno iz lesa. Projekt zunanje fasade predvideva balkone, zasajene z rastlinami, ki bi zagotovile življenjski prostor za različne živalske vrste. Ocene napovedujejo skupne stroške gradnje v znesku 600 milijard JPY (5,6 milijarde USD). To je več kot dvakrat več od stroškov gradnje podobnih objektov iz konvencionalnih materialov, narejenih z uporabo konvencionalne gradnje. Vendar pa se pričakuje, da bi stroški sčasoma padli, zahvaljujoč razvoju tehnologije v visokogradnji z lesom. Namen koncepta W350 je, da bi našli modele za širšo uporabo lesa v mestni gradnji, kar pripomore k povečanju biološke raznovrstnosti v mestih in zmanjšuje ogljični odtis. Dokončanje objekta je predvideno za leto 2041, ko bodo praznovali 350 let od ustanovitve podjetja. Članke je bil izvirno objavljen na strani revije Mineral.  

preberi več

Priznanje za izjemen projekt na konferenci Dnevi slovenske informatike 2018

29.04.2018

Študenti Fakultete za računalništvo in informatiko so na 25. konferenci Dnevi slovenske informatike 2018 (DSI), ki je bila v Portorožu 17. in 18. aprila, v okviru študentske sekcije prejeli priznanje za izjemen projekt zaradi zanimive in družbeno aktualne tematike. Priznanje DSI za prispevek k razvoju in ugledu Slovenskega društva Informatika je prejel dr. Slavko Žitnik. V projektu »Slippery news detection« so se študenti lotili težave iskanja točnih in nepristranskih informacij ter preverjanja njihove resničnosti. Razvili so razširitev za brskalnik Chrome, kjer lahko uporabnik z enim klikom preveri članek, ter spletno platformo, ki nudi bolj podrobne vizualizirane povratne informacije. Pri analizi verodostojnosti informacije sistem preveri več elementov: -domene (viri, ki niso vredni zaupanja),-naslov in vsebino članka (zaznavanje pristranskosti skozi besedno analizo in način pisanja, iskanje   netočnosti in “click-bait” naslovov),-slikovne materiale (ali je slika originalna, ali je bila že objavljena drugje). Sistem omogoča uporabnikom, da tudi sami prijavijo netočnosti, kar se upošteva pri končni oceni. Projekt so razvili trije študenti multimedije, Luka Zakšek, Anja Hrovatič in Neža Đukić, ter študentka računalništva in informatike, Patricija Brečko. Članek je bil izvorno objavljen na strani https://fri.uni-lj.si. Iskrene čestitke tudi v imenu urednštva.

preberi več

16. evropska naravoslovna olimpijada EUSO se odvija v Ljubljani

28.04.2018

Med 28. aprilom in 5. majem 2018 bo v Ljubljani potekala 16. evropska naravoslovna olimpijada (The European Union Science Olympiad – EUSO), na kateri se bo v iskanju rešitev interdisciplinarnih nalog s področja znanstvenih ved naravoslovja – biologije, kemije in fizike – med seboj pomerilo 156 mladih znanstvenikov, starih do 16 let. Na tekmovanje je prijavljenih 52 ekip iz 25 držav Evropske unije, tekmovalce pa bo spremljalo približno 100 mentorjev in spremljevalcev. Gostiteljica letošnje 16. evropske naravoslovne olimpijade EUSO je Slovenija, glavni organizator pa Zveza za tehnično kulturo Slovenije (ZOTKS), nevladna in neprofitna organizacija z več kot 65-letno tradicijo dela z otroki in mladino na področju znanosti, naravoslovja in tehnike. »Geslo letošnje evropske naravoslovne olimpijade, ki jo prvič gosti Slovenija, je Povezujemo znanost, saj v ZOTKS pod svojim okriljem povezujemo različna področja znanosti, tekmovanje EUSO pa povezuje najboljše mlade evropske znanstvenike,« je povedal Jožef Školč, glavni tajnik ZOTKS. »V ZOTKS si prizadevamo za dvig priljubljenosti znanosti in tehnike med otroki in mladimi ter za spodbujanje in razvijanje njihove ustvarjalnosti, inovativnosti in raziskovalnega duha, zato z nestrpnostjo pričakujemo začetek tekmovanja EUSO.« Spodbujanje mladih k nadaljevanju kariere na področju naravoslovja Na tekmovanju se bo med seboj pomerilo 52 ekip iz 25 držav Evropske unije. Ekipe bodo do rešitev znanstvenih problemov pripeljali uspešno opravljeni eksperimenti, ki jih bodo ekipe izvajale v laboratorijih Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo. Zato morajo biti tekmovalci spretni pri laboratorijskem delu, pomembno pa je tudi sodelovanje v ekipi. »Namen tekmovanja EUSO je izzvati in vzpodbuditi mlade, nadarjene dijake k razvijanju naravoslovnih kompetenc in nadaljevanju njihove kariere na področju naravoslovja. Prav tako se na ta način predstavlja pomen naravoslovja v širši skupnosti,« je pred začetkom olimpijade dejala mag. Katja Stopar, državna koordinatorka priprav za evropsko naravoslovno olimpijado v Sloveniji. Vsako državo udeleženko tekmovanja bosta zastopali dve ekipi, kot gostiteljica pa ima Slovenija pravico še do dveh dodatnih ekip, ki pa bosta nastopali izven konkurence. Uradni slovenski ekipi za tekmovanje v konkurenci sestavlja najboljših šest tekmovalcev z državnega tekmovanja iz znanja naravoslovja. Države udeleženke in ekipe. Slovenski dijaki doslej zelo uspešni Tekmovanje EUSO poteka od leta 2003, Slovenija pa se je na posebno povabilo tekmovanju pridružila leta 2007. Od leta 2012 sodelujoče slovenske ekipe sestavljajo najboljši tekmovalci z državnega tekmovanja iz znanja naravoslovja, ki vsako leto poteka pod okriljem ZOTKS. Slovenija bo s svojimi tekmovalci letos na olimpijadi sodelovala že dvanajstič. Do sedaj so slovenske ekipe na evropski naravoslovni olimpijadi osvojile 12 bronastih, sedem srebrnih in eno zlato odličje: - v Litvi leta 2012 so osvojili srebrno in bronasto medaljo,- v Luksemburgu leta 2013 dve srebrni,- v Grčija leta 2014 srebrno in bronasto,- v Avstrija leta 2015 prav tako srebrno in bronasto,- v Estoniji je leta 2016 slovenska ekipa prvič v zgodovini tega tekmovanja osvojila zlato odličje za Slovenijo, druga ekipa pa je dosegla srebrno medaljo,- lani sta se z Danske ekipi vrnili s srebrno in z bronasto medaljo. 16. evropsko naravoslovno olimpijado je finančno podprlo Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, glavni pokrovitelj tekmovanja je podjetje Krka, pokrovitelja pa ELES in COSYLAB. Evropska naravoslovna olimpijada je ekipno tekmovanje dijakov srednjih šol, ki so stari največ 16. let. Na tekmovanju bodo ekipe do rešitev znanstvenih problemov s področij biologije, kemije in fizike pripeljali uspešno opravljeni eksperimenti, ki jih bodo izvajale v laboratorijih ljubljanske fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo. Tekmovalce čaka tudi terensko delo. V nalogah so vse tri znanstvene vede zastopane približno enakomerno in so vsako leto tematsko povezane z državo gostiteljico. Tekmovalni del olimpijade traja dva dni po približno pet ur. Trije mentorji, ki spremljajo dijake, morajo dan pred vsakim tekmovalnim dnem naloge prevesti. V tem času se dijaki in mentorji ne smejo srečati, zato bivajo v različnih hotelih. V času prevajanja poteka tudi strokovna razprava o nalogah, ki jih vsako leto pripravijo člani znanstvenega odbora države gostiteljice. Enotedenska olimpijada predstavlja za mentorje tudi priložnost, da izmenjajo poglede na naravoslovje in izkušnje z učnimi načrti v posameznih državah. Prav zato se število mentorjev na EUSO vsako leto povečuje. Tekmovalci morajo biti spretni pri laboratorijskem delu in vešči sodelovanja v ekipi. Po besedah državne koordinatorke priprav na olimpijado v Sloveniji Katje Stopar je namen tekmovanja spodbuditi nadarjene dijake k razvijanju naravoslovnih kompetenc in nadaljevanju kariere na področju naravoslovja. S tem pa se tudi poudarja pomen naravoslovja v širši skupnosti. V vsaki od obeh uradnih oz. tekmovalnih slovenskih ekip na letošnji olimpijadi bodo trije dijaki - v A ekipi Gašper Košir in Tevž Lotrič z Gimnazije Kranj ter Luka Hadl z novomeške gimnazije, v B ekipi pa Ana Meta Dolinar, Gregor Gajič in Vladimir Smrkolj, vsi z Gimnazije Bežigrad. Organizacijo olimpijade je finančno podprlo ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Ustanovitelj olimpijade EUSO je Irec Michael A. Cotter. Prvo tekmovanje je bilo zato v Dublinu leta 2003, od takrat pa je vsako leto v drugem mestu EU. Doslej so slovenske ekipe osvojile eno zlato, sedem srebrnih in 12 bronastih odličij. Zlato odličje je povezano z letom 2016, ko je olimpijado gostila Estonija. Lani sta se ekipi z Danske vrnili s srebrno in z bronasto medaljo. Glavni pokrovitelj olimpijade je podjetje Krka. Mladim naravoslovcem želimo mnogo uspeha ter dobrih rezultatov na olimpijadi.

preberi več

ZAKAJ NE? ZNANOST - težave v raziskovalnem delu zaradi pomanjkanja sredstev

19.04.2018

Raziskovalci Slovenije so včeraj 18.4.2018 izvedli opozorilni shod z naslovom Zakaj ne? Znanost. Z tem so želeli opozoriti na zmanjšanje proračunskih sredstev za raziskovanja, ki se zanjšuje ter že ogroža področje raziskovanja in razvoja. V svojih sporočilih so zapisali:"Še več, za leti 2017 in 2018 smo izposlovali dodatnih 27 milijonov evrov proračunskih sredstev in sooblikovali spodoben predlog novele Zakona o znanstvenoraziskovalni dejavnosti. Poleg tega smo dokončno razgalili stališča aktualnih političnih elit. Dokazali smo, da – razen dveh – večina parlamentarnih strank zgolj uprizarja interes za razvoj znanosti. Podobno ravnajo tudi gospodarski lobiji, ki znajo razvoj misliti predvsem skozi nizko ceno dela. Izjeme je mogoče prešteti na prste ene roke … Čaka nas torej še nekaj dela. Skrbnikom proračunskih sredstev je treba dokazati:- da je znanost priložnost,- da potrebujemo zakon, ki razvoj znanosti podpira in ne zavira,- da je pomembno ustaliti urnik projektnih razpisov, ter - da potrebujemo programsko usmerjeno financiranje, ki bo po obsegu primerljivo s povprečjem v EU. Zaradi vsega tega smo se v Organizacijskem odboru Shoda za znanost po tehtni razpravi odločili, da shod pripravimo tudi letos. V nasprotju z lanskoletnim pohodom v povorki bo letošnji potekal na enem mestu. Zaradi odstopa predsednika Vlade RS se nam zdi srečanje pred stavbami, kjer se odloča naša usoda, preveč podobno Sizifovemu početju. Po drugi strani se zavedamo, da je tik pred volitvami potrebno nagovarjati vse politične stranke, skratka vse, ki posredno ali neposredno odločajo o distribuciji proračunskih sredstev. V prid temu govori nedavno medresorsko usklajevanje predloga Zakona o znanstvenoraziskovalni dejavnosti, ki bi na predlog Ministrstva za finance proračunska sredstva za ARRS zamrznil pri 0,39 odstotka BDP. S tem bi Slovenija dolgoročno ostala na repu EU držav po deležu proračunskih sredstev, namenjenih znanstvenoraziskovalni dejavnosti. Za slogan smo si izbrali dopolnjeno različico lanskega Shoda za znanost: ZAKAJ NE? ZNANOST" shod za znanost SODELUJOČE USTANOVE na shodu:- ARNES- Geološki zavod Slovenije- Gozdarski inštitut Slovenije- Inštitut Jožef Stefan- Inštitut za družbene vede- Inštitut za narodnostna vprašanja- Inštitut za novejšo zgodovino- Inženirska akademija Slovenije- Kemijski inštitut- Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto- Mednarodna podiplomska šola Jožeta Stefana- Mestna knjižnica Ljubljana- Mirovni inštitut- Mlada akademija, društvo doktorskih študentov in raziskovalcev na začetku kariere- Moderna galerija- Muzej novejše zgodovine Slovenije- Nacionalni inštitut za biologijo- Narodna in univerzitetna knjižnica- Pedagoški inštitut- Podiplomska šola ZRC SAZU- Slovenska akademija znanosti in umetnosti- Študentski organizaciji Slovenije (ŠOS)- Univerza na Primorskem- Univerza v Ljubljani- Univerza v Mariboru- Univerza v Novi Gorici- Urbanistični inštitut RS- Znanstvenoraziskovalni center SAZU- Znanstveno-raziskovalno središče Koper (ZRS Koper) Gradiva o dosežkih znanosti lahko preberete na strani http://marchforscience.si/gradiva/. "Za ponovni shod za znanost smo se odločili iz več razlogov," pravi Oto Luthar v imenu organizacijskega odbora. "Delno nas je k temu napeljal globalni pohod za znanost, glavni vzrok za ponovno srečanje pa je strankarsko politično (ne)razumevanje znanosti. Lani se je izkazalo, da tako vlada kot njena razvojna ministrstva (med katera sodi tudi resor za znanost) raziskovalnega dela še vedno ne vidijo kot najpomembnejšega pogoja za hitrejši sonaravni razvoj, ampak ga obravnavajo kot strošek. Strošek, ki bi ga po potrebi lahko nadomestili z uvažanjem znanja." Letošnji shod za znanost naj bi tudi opozoril na zavzemanje za nov zakon o raziskovalni dejavnosti. Luthar o tem pravi: "Osnutek, ki je obtičal v medresorskem usklajevanju, je dobra podlaga za ureditev preživelih organizacijskih oblik in ustrezno financiranje. Prav tako ni mogoče odstopiti od zahteve o urejenem urniku projektnih razpisov. To, da v neki državi letni razpis za projekte preprosto ni izveden, govori o izraziti nerazvitosti te države. Pa vendar se je v samostojni Sloveniji to zgodilo najmanj dvakrat." Razlogi za ponovni shod v podporo znanosti so torej očitni. Toda ali je te dni zanj pravi čas? "Glede na povedano smo prepričani, da ne bi mogli izbrati primernejšega časa, kot je čas pred volitvami, še posebno če vemo, da do pred kratkim večina političnih strank v svojih predvolilnih programih ni imela raziskovalne dejavnosti, koalicijske pogodbe pa so se praviloma zadovoljile s tremi, štirimi splošnimi frazami," pravi Luthar.

preberi več

Novi slovar sopomenk- za izborno in razumljivo besedo

3.04.2018

Sòpoménka (soznáčnica, sinoním ali soznáčica) je beseda, ki ima (skoraj) enak pomen kot kaka druga beseda. Slovar sopomenk je tezaver. Ločimo popolne in delne sopomenke. Popolne so tiste, ki so zamenljive v katerem koli kontekstu, delne pa tiste, ki v jih v vseh okoliščinah ne moremo medsebojno zamenjati, saj pripadajo drugemu jezikovnemu registru ali so različno stilno zaznamovane. Popolni sopomenki sta npr. besedi sopomenka in sinonim, ki sta povsod zamenljivi. Delna sinonima pa sta na primer zdravnik in dohtar, kjer je beseda dohtar stilno zaznamovana (nižje pogovorna beseda), beseda zdravnik pa nevtralna, zato ju ne moremo zamenjati v vseh kontekstih. Relacija med dvema sopomenkama se imenuje sinonimija. Primeri drugih sopomenk v slovenščini so: ·         advokat in odvetnik ·         aerodrom in letališče ·         dimenzija in razsežnost ·         dubleta in dvojnica ·         hiter in uren ·         ideja in zamisel ·         ptič in ptica ·         rakev in krsta ·         tlak in pritisk Sopomenke so lahko samostalniki, glagoli, prislovi ali pridevniki, morata pa biti sopomenki iste besedne vrste. Center za jezikovne vire in tehnologije ljubljanske univerze, ki skuša pripomoči k uspešnemu razvoju slovenščine v digitalni dobi, je pri založbi ljubljanske filozofske fakultete objavil prvo različico Slovarja sopomenk sodobne slovenščini. Najnovejša različica najnovejšega slovarja sopomenk (http://viri.cjvt.si/sopomenke/slv/) vsebuje 105.473 iztočnic in 368.117 sopomenk, s čimer je Slovar sopomenk sodobne slovenščine najobsežnejša prosto dostopna avtomatsko generirana zbirka sopomenk za slovenščino. Slovar od podobnih projektov loči dejstvo, da zajema iz različnih podatkovnih zbirk in da prinaša možnost primerjave med rabo različnih sopomenk ter povezavo na podatke v referenčnem korpusu sodobne slovenščine  Zbirka je osnovana na podatkih iz Velikega angleško-slovenskega slovarja Oxford-DZS in referenčnega korpusa pisne slovenščine Gigafida. Vira vsebujeta jezikovno gradivo, ki je nastalo po letu 1991, in tako prinašata sliko sodobne slovenščine. Identificirane povezave so nato dodatno preverili še s pomočjo starejšega Slovarja slovenskega knjižnega jezik. Snovalci želijo sicer slovar predstaviti čim širšemu krogu uporabnikov. Poleg predstavitve koncepta odzivnega slovarja bi med drugim želeli različne uporabnike spodbuditi k temu, da slovar pomagajo sooblikovati ter dvigniti zavest o tem, kako pomembni so jezikovni viri in tehnologije za jezikovno skupnost ter kako pomembno vlogo ima uporabniška povratna informacija za njihov razvoj. Ko smo v omenjeni slovar sopomenk vtipkali besedo fokus smo dobili dva rezultata: sopomenko gorišče in ostrina.         Vsaka sopomenka je bila nato še podrobneje razložena v (različnih) besednih povezavah.   Izberite vašo besedo in preverite njeno so-pomenko. Kaj je sopomeka za besedo sopomenka - to je sinonim.

preberi več

1. Pomurska blockchain akademija

24.03.2018

preberi več

Sobota 24.3.2018 - dan odprtih vrat Inštituta Jožef Štefan

22.03.2018

preberi več

V četrtek, 15. marca 2018 bo potekal ustanovni zbor Blockchain Think Tank (društva) Slovenije

14.03.2018

preberi več

Prva nacionalna konferenca o preprečevanju zasvojenosti s spletom

10.03.2018

preberi več

Znamka v spomin na slovenskega matematika Ivana Vidava

17.02.2018

preberi več

11. februar je svetovni dan deklet in žensk v znanosti pod okriljem UNESC-a

11.02.2018

preberi več

Avtomobilizem

Novo v Sloveniji: Suzuki Swift

9.06.2017

Suzuki od začetka junija na slovenskem trgu spet ponuja model Swift. Gre za novi, tretji rod - potem, ko je Swift postal Suzukijev svetovni avto.

preberi več

Vozili smo novega arteona!

9.06.2017

preberi več

Test: MV AgustaBrutale 800, je 'dvokolesni Ferrari' res tako nekaj posebnega?

9.06.2017

preberi več

Pot v ekskluzivnost

8.06.2017

Tretja generacija micre je s svojo obliko lovila predvsem pripadnice ženskega spola, četrta pa je postala bolj neizrazita, kot bi bila v nekakšni krizi identitete. Najnovejša pa se vrača s čisto novim, veliko bolj dinamičnim značajem. O tem, d...

preberi več

Najhitrejši gokart na svetu v 1,5 sekunde do 100 km/h!

8.06.2017

Kanadski proizvajalec lahkih električnih vozil, Daymak, je predstavil najhitrejši gokart na svetu s precej zasoljeno ceno. "Kdo ga potrebuje? Nihče. In kdo ga hoče imeti? Vsi,'' se glasi zapis na spletni strani podjetja, ki zatrjuje, da proto...

preberi več

Tesla napoveduje kompaktnega crossoverja

8.06.2017

Prav veliko o četrtem modelu v ponudbi ameriškega velikana električnih avtomobilov niso povedali, saj je še vedno v razvojni fazi. Musk je izdal, da bo model Y narejen na enaki osnovi kot težko pričakovani model 3, a ga ne bodo izdelovali v isti t...

preberi več

Krabat turizem

Bele breze in steljniki

14.11.2017

Krajinski park v neokrnjeni naravi reke Kolpe

8.11.2017

Krajinski park Kolpa se nahaja vzdolž reke Kolpe, znotraj občine Črnomelj. Glavna atrakcija je seveda prav reka Kolpa, po kateri je tudi dobil ime. Park bogati razkošna kulturna dediščina, zanimiva zgodovina in prebivalci, ki so zaznamovali ta kraj in se ga trudli ohraniti. Steljniki z belimi brezami, več kot 70 naravnih vrednot, 16 naravnih spomenikov, raznolik živalski in rastlinski svet bodo navdušili prav vsakega obiskovalca. Poleg naravnih lepot, v parku najdemo tudi bogato arhitekturno dediščino- stare dvore, cerkve, mline, žage ... V krajinskem parku Lahinja je prava zanimivost farma z istrskimi osli, mangulicami in starimi pramenkami.  Mangulice so vrsta prašičov, ki so bile popolnoma normalna žival pri kmetih v Beli krajini, vendar so pozneje skoraj odšle v pozabo. Teorij o nastanku te pasme je nekaj. Najbolj logična se zdi, da so se pasme izoblikovale več kot 200 let nazaj v Srbiji in da so v Slovenijo prišle po trgovnskih poteh Uskokov. Zato so v parku poskrbeli, da se mangulice ne pozabije in pričeli s ponovno rejo leta 2006. Za njih značilno, da so kosmate, zato jih radi primerjajo kar z ovcami. Znane pa so predvsem zaradi svojega kakovostnega mesa in maščobe, ki naj bi bila zelo zdrava.  Istrski osel je prav tako pasma, ki je vmes skoraj izumrla. Osli so imeli v zgodovini vlogo tovorne živali, imeli so jih za delo. Danes je njihova vloga drugačna, redijo jih kot ljubljenčke. Tudi to pasmo lahko srečamo v krajinskem parku Kolpa, kjer se trudijo, da pasma ne bo prešla v pozabo. Naslednja posebna vrsta, ki jo prav tako najdemo v parku, so stare pramenke. To je slovenska avtohtona pasma ovc, ki jo imenujejo tudi belokranjska pramenka.  Vabljeni v svet slovenskih avtohtonih živali! Podajte se v pustolovščino in se odpravite v krajinski park Kolpa. 

preberi več

Krajinski park v neokrnjeni naravi reke Kolpe

8.11.2017

Krajinski park Kolpa se nahaja vzdolž reke Kolpe, znotraj občine Črnomelj. Glavna atrakcija je seveda prav reka Kolpa, po kateri je tudi dobil ime. Park bogati razkošna kulturna dediščina, zanimiva zgodovina in prebivalci, ki so zaznamovali ta kraj in se ga trudili ohraniti. Steljniki z belimi brezami, več kot 70 naravnih vrednot, 16 naravnih spomenikov, raznolik živalski in rastlinski svet bodo navdušili prav vsakega obiskovalca. Poleg naravnih lepot, v parku najdemo tudi bogato arhitekturno dediščino- stare dvore, cerkve, mline, žage ... V krajinskem parku Lahinja je prava zanimivost farma z istrskimi osli, mangulicami in starimi pramenkami.  Mangulice so vrsta prašičev, ki so bile popolnoma normalna žival pri kmetih v Beli krajini, vendar so pozneje skoraj odšle v pozabo. Teorij o nastanku te pasme je nekaj. Najbolj logična se zdi, da so se pasme izoblikovale več kot 200 let nazaj v Srbiji in da so v Slovenijo prišle po trgovniskih poteh Uskokov. Zato so v parku poskrbeli, da se mangulice ne pozabijo in pričeli s ponovno rejo leta 2006. Za njih značilno, da so kosmate, zato jih radi primerjajo kar z ovcami. Znane pa so predvsem zaradi svojega kakovostnega mesa in maščobe, ki naj bi bila zelo zdrava.  Istrski osel je prav tako pasma, ki je vmes skoraj izumrla. Osli so imeli v zgodovini vlogo tovorne živali, imeli so jih za delo. Danes je njihova vloga drugačna, redijo jih kot ljubljenčke. Tudi to pasmo lahko srečamo v krajinskem parku Kolpa, kjer s trudijo, da pasma ne bo prešla v pozabo. Naslednja posebna vrsta, ki jo prav tako najdemo v parku, so stare pramenke. To je slovenska avtohtona pasma ovc, ki jo imenujejo tudi belokranjska pramenka.  Vabljeni v svet slovenskih avtohtonih živali! Podajte se v pustolovščino in se odpravite v krajinski park Kolpa. 

preberi več

Legenda o mlinarju

3.11.2017

Nekoč, ko Črnomelj še ni bil mesto in še ni imel imena, je tam prebival bogat, vendar skopuški mlinar po imenu Stonič. Mlel je koruzo, pšenico in črni riž. Nekega dne ga je obiskala vila z Gorjancev, prelevljena v staro, ubogo ženko in ga prosila za pest bele moke. Ta ji je nasul črno moko. Vila se je vrnila na Gorjance, da bi svojemu bolnemu otroku spekla pogačo in kmalu ugotovila, da jo je mlinar ukanil. Vrila se je k njemu in ga uklela: "Da bi tvoji mlinski kamni vselej črno moko mleli!". Od takrat so njegovi kamni vsako zrnje zmleli v črno moko. Od tukaj je pozneje prišlo ime ČRNOMELJ.

preberi več

Zlobna metliška grofica

3.11.2017

V časih, ko je Metlika bila še vas, je na gradu Pungart vladala zlobna grofica, ki je kmetom jemala vse pridelke. Tiste, ki so se upirali, je zapirala v ječo, kjer jih je pustila umreti od žeje in lakote. Grofica naj bi imela posebno moč in kogar je zaklela, je okamenel.  Ko so grad napadali Turki, je straži naročila, da zbudijo vse hlapce in branijo grad. Nekega dne sta stražarja zaspala in Turki so prebili v grad. Grofica ju je iz jeze zaklela in spremenila v črna krokarja, ki sta krakajoč odletela na grajski stolp. Tam sta ostala do konca svojih dni in žalostno krakala.  To je zgodba po kateri je nastal metliški grb, na keterem najdemo metliški grajski stolp in 2 črna krokarja, ki predstavljata začarana stražarja. Turški vpadi so bili v Metliki zelo pogosti. Metličani so se junaško borili in sčasoma uspeli dobiti mestne pravice. Kasneje se je po zapisih grajski stolp sesul v prah in sledi o gradu Pungartu ni bilo več nikjer. 

preberi več

Kmetijstvo

Dobrote slovenskih kmetij

22.05.2018

Vse bi bilo vredu, če ne bi bilo uvoza

22.05.2018

Simona iz ZABOJČKA ZDRAVJA sporoča

21.05.2018

Pozdravljeni, moje ime je Simona in pri Zabojčku zdravja skrbim, da je vsa zelenjava (ki jo dobite v našem zabojčku), pridelana po standardih ekosistemske pridelave. Po izobrazbi sem univerzitetna diplomirana inženirka kmetijstva-smer rastlinska proizvodnja. V času mojega študija na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru smo spoznavali in se učili  o tehnoloških  postavitvah sadovnjakov in vinogradov z maksimalnim številom sadik na hektar. Oskrba teh nasadov je temeljila na visokointenzivni uporabi mineralnih gnojil in fitofarmacevtskih pripravkov. Za zagotovljen pridelek je bilo potrebno sadovnjak poškropiti v 10-12 ponovitvah. Ampak to še ni bilo vse, saj je potrebno tudi v hladilnicah uporabljati kemična sredstva za ohranjanje pridelka. Nikoli se nismo učili o škodljivih vplivih kmetijstva na naše širše okolje in onesnaženost dobrin kot sta pitna voda, zrak in pa morje, kaj šele gozdovi. Vendar sem že v času študija pri predmetu poljedeljstvo slišala za gibanje Rudolfa Steinerja in njegovo biodinamiko. V času mojega študija se je v Mariboru začelo gibanje o ekološkem kmetovanju s postavitvijo ekološke tržnice na Glavnem trgu. Vendar se je moja poklicna pot šele začela. Po nekaj neuspelih razgovorih za službo, kjer so mi bodoči delodajalci dali jasno vedeti, da za kmetijstvo mora biti oseba moškega spola, (s vsem tehničnim znanjem o popravilu traktorja) je bolje, če se usmerim na bolj pisarniško delo ali pa grem še naprej študirati. Odločila sem se za študij, saj je bilo na razpolago kar nekaj razpisov za učitelje v srednjih šolah. Tako sem naredila pedagoško andragoške izpite in se vpisala na Fakulteto za management v Kopru, ki je bila pobratena z The Manchester Metropolitan University iz Velike Britanije. Izbrala sem študij management v izobraževanju in sicer smer znanstveni magisterij z vmesno stopnjo specializacije.V moji specialistični nalogi sem raziskovala pomen kariernih in vseživljenjskih centrov na fakultetah. Na povabilo dekana Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru  red. prof. dr. Jernej Turk sem se pridružila ustanovitveni ekipi kariernega centra na FKBV UM. To je bilo zame prelomno leto v več pogledih. Po petih letih dodiplomskega študija in 2 letih podiplomskega študija ter 5 letih delovnih izkušenj sem stala na drugi strani katedra. Bodoči diplomanti so poslušali mojo razlago, da samo dobro povprečje brez čustvene inteligence in delovnih izkušenj ne prinese rezultatov. Namreč načrtovanje osebne poklicne kariere je enako kot načrtovanje poslovne rasti podjetja. Vsa znanost doseganja rezultatov in uspešnosti  je v načrtovanju delnih in končnih ciljev ter predvidevanje ovir in tveganj, ter skupek nepričakovanih dogodkov.  Tudi meni se je zgodil nepričakovan dogodek. Takrat v službi na fakulteti sem mislila da sem na prvih stopničkah svoje kariere in me nič ne more ustaviti. Pri tridesetih sem imela  vse: moža, avto, hišo in bila sem noseča. Po rojstvu moje Eve pa šok, saj sva (ko bi morali domov), morali nemudoma na intenzivni oddelek porodnišnice, kjer so Evo priklopili na respirator in ji začeli dovajati zdravila. Njena diagnoza je bila-prirojena srčna napaka. Na koncu se je vse dobro izteklo,  vendar je pri šestih letih dobila novo diagnozo in sicer, sindrom ADHD (ang. attention deficit/hyperactivity disorder) – motnja pozornosti s hiperaktivnostjo. Prebrala sem ogromno strokovnih člankov na to temo in skoraj v vsakem je bila omenjena zdrava prehrana. Glede na moje znanje o pridelavi hrane mi je postalo jasno, da moramo pri Evi umakniti iz prehrane vsa predelana živila,  še najbolj škodljivi so prigrizki in pijače. V veliko pomoč mi je bil domači vrt s sadjem in zelenjavo. Vendar sem iskala še več in tudi našla. V svetu že dalj časa delujočo gibanje z imenom permakultura. Podala sem se na študij permakulturnega načrtovanja in proučevanja. Pred tremi leti pa izvedela za Permakulturni inštitut Maribor http://permakulturni-institut.si/, kjer proučujemo okoljske prakse in nove načine pridelave zelenjave. Tako sem za svojo, sedaj že najstniško hči Evo, našla zelenjavo, ki jo ima zelo rada in, ki je pridelana na najboljši možni način. Če želite svojim najstniškim otrokom (in tudi mlajšim), ki so v obdobju adolescence najbolj dovzetni za spremembe v telesu, zagotoviti zelenjavo pridelano na ekosistemski način, obiščite našo spletno stran https://zabojcekzdravja.si/ in spletno trgovino Zabojček zdravja - https://trgovina.zabojcekzdravja.si O karieri pri tridesetih pa v naslednjem blogu,…    Lep pozdrav vsem bralcem in ne pozabite »Jejte zdravo, podpirajte naravo«, Simona Trčak Zdolšek, uni.dipl.inž.kmetijstva

preberi več

Dobrote slovenskih kmetij 2018 na Ptuju

18.05.2018

Dogodek Dobrote slovenskih kmetij 2018 se bo odvijal v času od 18. 5. 2018 ob 09:00 do 20. 5. 2018 ob 18:00 na Ptuju. Tradicionalna devetindvajseta razstava Dobrote slovenskih kmetij bo osrednja predstavitev kulinaričnih dobrot, ki jih izdelujejo pridne roke slovenskih kmetic in kmetov.  Razstavljeni bodo nagrajeni krušni izdelki, mlečni izdelki, mesni izdelki, kisi, olja, suho sadje, sadjevci, sokovi, marmelade, žganja, vina, kompoti, konzervirana zelenjava, med in čaji.                                                                           Razstavo bo na prireditvenem prostoru in v mestu spremljal bogat kulturni program in pester sejemski del. Obiskovalci boste lahko dobrote tudi poskusili in kupili.   

preberi več

Ob svetovnem dnevu čebel

17.05.2018

V sklopu dogodkov ob 20. maju, svetovnem dnevu čebel, bo v petek, 18. maja 2018, ob 19. uri v starem mestnem jedru v Višnji Gori odkritje obeležja kranjski čebeli. Pred kratkim pa so že postavili čebelnjak s panjskimi končnicami, na katerih je znamenita Jurčičeva Kozlovska sodba v Višnji Gori. Sicer je v preteklosti v bližnjem gradu Podsmreka živela družina Rothschutz, ki je z umnim čebelarjenjem ponesla sloves kranjske čebele v svet, in to je tudi skupna točka, ki v Višnji Gori povezuje čebelarstvo nekdaj in zdaj.  Več o praznovanju 1. svetovnega dneva čebel v Žirovnici, Višnji Gori in na Brdu pri Kranju pa v Kmečkem glasu (23. maj 2018).

preberi več

Zaradi slabe pretočnosti pogoste poplave

11.05.2018

Janez Trkov že dalj časa opozarja pristojne na poplave zemljišč zaradi neurejenosti potoka Gubovšek, ki teče čez njihovo kmetijo v Sadinji vasi pri Ljubljani. Problem je, da je pretočnost vode pod mostom premajhna. Vodotok je bil v preteklosti večkrat reguliran, prav tako je bil most večkrat popravljen, a kot pravi Janez Trkov, se stanje glede poplavljanja ni izboljšalo pač pa poslabšalo. Več preberite v eni od prihodnjih številk Kmečkega glasa

preberi več

Nepremičnine

Lepota in zdravje

Kdaj je čas za prva očala?

12.06.2017

Skutna pita s sadjem

11.06.2017

Moda eksotičnih dežel

11.06.2017

Otroci in pravila: Prav vsak se jih lahko nauči!

10.06.2017

Otroci so čudoviti. Najlepša in najdragocenejša bitja.

preberi več

Velike in težke torbice - v njih pa "pol stanovanja"

10.06.2017

Torbice, tiste 'ta velike', te so ženska strast. Vanjo lahko pospravimo pol kopalnice, pol pisarne in mini garderobo, včasih tudi kuhinjo.

preberi več

7 zdravstvenih učinkov blitve

10.06.2017

Blitva je zelo okusna in hkrati zdrava zelenjava.

preberi več