Roman Vodeb

Roman Vodeb, kritični mislec, (teoretski) psihoanalitik, osebni svetovalc, EnfantTerible ...

Prijatelji (30)
Petra Sivec
Bojan Ahlin
Gregor Grajzar
Jessy Blue
Mitar Pavlović
Tanja Salkič
Nenad Vladić
Ester Rajh
Spremljevalci (53)
Jure Umnik
Gregor Grajzar
Marko Bertoncelj
Dajana Babič
R K
Lucija Šiftar
Alexio Dickson
Marko Jezernik

Kategorija: sreča

NAJBOLJ OBISKANO
Najbolj obiskane objave v zadnjem tednu. Osveži se vsako nedeljo.

Nekaj (psiho)analize povojnih pobojev – I. del
(Psiho)Analiza povojnih pobojev – II. del
Policijski sadizem
Kdo je tukaj nor?! – ali: film »Rudar« (II. del)
Teorija zarote: nezemljani in Matjaž Obranovič – 4. del
Generalmajorka in psihoanaliza
Film »Rudar« – I. del
Dežman in njegovo nezavedno
Penis in ženska želja
Ojdipov kompleks (in oče)
ZADNJI KOMENTARJI
KATEGORIJE
1968
( 4 )
2 tir
( 1 )
afera
( 2 )
begunci
( 7 )
cenzura
( 1 )
Cipras
( 1 )
CSD
( 5 )
desnica
( 1 )
dialog
( 1 )
dojenje
( 1 )
DUTB
( 1 )
etika
( 1 )
eu
( 2 )
feminizem
( 57 )
FF
( 1 )
Film
( 3 )
Freud
( 4 )
FSD
( 1 )
geji
( 4 )
Goffman
( 7 )
golota
( 1 )
grčija
( 1 )
gurs
( 1 )
islam
( 1 )
Janša
( 1 )
Katanec
( 1 )
levica
( 1 )
LGBT
( 13 )
mati
( 1 )
mediji
( 1 )
morala
( 1 )
moški
( 1 )
NOB
( 1 )
Nogomet
( 4 )
nudizem
( 5 )
oče
( 1 )
OKS
( 1 )
ONA
( 1 )
otroci
( 2 )
Pahor
( 1 )
Planica
( 1 )
Politika
( 22 )
pravo
( 3 )
RAAM
( 5 )
RTH
( 1 )
rtv slo
( 1 )
rudnik
( 1 )
sadizem
( 3 )
šarec
( 3 )
sd
( 1 )
self
( 1 )
seminar
( 1 )
SKZP
( 1 )
šola
( 1 )
ŠPORT
( 13 )
sreča
( 6 )
stavka
( 1 )
SURS
( 1 )
tek
( 1 )
telekom
( 1 )
trump
( 1 )
ugodje
( 2 )
ustava
( 1 )
volitve
( 6 )
Vzgoja
( 3 )
Zdovc
( 1 )
želja
( 3 )
ženske
( 6 )
ZZZDR
( 13 )
IŠČI PO ARHIVU
december 2018
PTSČPSN
12
3456789
10111213141516
17181920212223
24252627282930
31

Med srečo in depresijo (ter željo in uživanjem) - VII. del

Roman Vodeb
28.08.2015 18:23 (Aug 28, 2015)

Če že tematiziramo srečo, ne moremo mimo depresije, ki jo je smiselno v tem kontekstu (pre)brati kot transparentno ne-srečo. Očitno je, da bi se dalo s konceptom libidinalne ekonomije daleč priti. Freud je v metapsihološkem spisu z naslovom Žalovanje in melanholija[1] nakazal nekaj poti iz zagat, do katerih prihajamo, ko želimo opredeliti pojem sreče v kontekstu načela ugodja. Tako žalovanje kot melanholija oz. depresivnost, kot bi v današnjem jeziku rekli melanholiji, sta stanji, ki omejujeta občutenje sreče. Po svoji valenci obe stanji pripadata kategoriji/registru neugodja, in s tem onemogočata vzpostavitev stanja sreče. Zdi se, da se pri žalovanju zgodi nekaj, kar bi morali povezovati z željo. Vendar v tem primeru zadeva ni tako enostavna. V jeziku libidinalne ekonomije bi lahko rekli, da gre bolj zato, da je bila v nek (izgubljen) objekt investirana znatna količina libidinalne energije, ki se je pretvorila v žalost – torej v neugodje, ko je bil objekt izgubljen. Energetska oz. l

Meseno uživanje (lahko) znižuje nivo sreče - VI. del

Roman Vodeb
26.08.2015 09:59 (Aug 26, 2015)

Prejšnji blog, ko sem dokaj laično tematiziral norost/psihopatijo/psihopatskost nagih "pohoTnikov" na Kum je v par dneh prebralo 3000 bralcev.. Tokrat se metapsihološko oz. filozofsko vračam k želji, uživanju, sreči in še čem.

V tem kontekstu bom govorili za dečka oz. moškega (za katerega vemo, da ostaja pri svojem prvem objektu ljubezni, torej materi). Situacija v bistvu ni nič drugačna pri deklicah (po tem, ko zamenjajo svoj prvi objekt ljubezni – in iz matere preidejo na očeta).

Rekli smo, da je zaljubljanje in ljubezenska »norost« v odraslosti nasledek tistega otrokovega uzrtja matere, ki ga tako prevzame in navda z ugodjem. Ta zaljubljenost traja kar nekaj let. Vendar se otrok kaj kmalu začne zanimati za ostale objekte, ki so potencialno oz. na nek način vselej (retorično rečeno) ljubezenski. Posebej je aktualen ojdipalni trikotnik, v katerem oče dečku jemlje mater (deklici pa mati očeta). V sili razmer, ko je mati na nek način »oddana« oz. rezervirana za očeta, se deček začne

Ljubezen, zaljubljanje, uživanje, želja, sreča - V. del

Roman Vodeb
19.08.2015 20:44 (Aug 19, 2015)

Lacan je 13. marca 1963 v Seminarju X zapisal: »Zgolj ljubezen dovoli užitku, da popusti (sestopi k) želji.« (»Seul l'amour a la jouissance de condescendere au desir.«) Freudovske replik, bi se v tem kontekstu glasile nekako takole: ljubezen se v dobi odraslosti vzpostavi v tistem trenutku – in zato, kjer se je otrok v najzgodnejšem (predojdipalnem) soočil z objektom, ki mu je prinašal zadovoljstvo in obilico ugodij. Ko je začel »slikovno misliti« svoje uzrtje tega objekta (matere), in ko se je sčasoma začel (slikovno) »spraševati«, kdaj se bo ta objekt (mati) zopet prikazal (in mi nudil prijetnost, ugodje, užitek), takrat so bila zasejana semena, na katerih pozneje, v dobi odraslosti vzklije zaljubanje. Zaljubljanje v odraslosti je torej nasledek najzgodnejšega »zaljubljanja« otroka v svoj prvi (ljubezenski oz. libidinalni) objekt – mater. »... pri zaljubljenosti v mater nikoli ne gre za njeno zdajšnjo osebnost, temveč za otroški spomin na njeno mladostno podobo,«[1] pravi Freud. Ta

Med srečo, željo in uživanjem - IV. del

Roman Vodeb
16.08.2015 18:57 (Aug 16, 2015)

Problem polnega doživetja sreče pri psihično zdravem človeku je med drugim tudi ta, da se, kot je videti, Ono naveliča monotonega uživanja oz. realizacije ene in iste želje (ki mu jo ponuja Jaz). Nevrotičen človek ima po tej plati še problem s pretiranimi prepovedmi (s strani okolja in Nadjaza), zaradi katerih si Ono utre svojo (nevrotično) pot, »pametni« oz. misleči Jaz pa situaciji ni kos. Psihotik seveda podleže Onemu do te mere, da ima v oblasti Jaz precej bolj, kot bi bilo to potrebno za normalno funkcioniranje subjekta.  Pri psihično zdravem človeku pa se, kot smo rekli, Ono nekako naveliča istega užitka oz./in iste želje. Mozaik sreče je v tem primeru mogoče dopolniti z drugačnimi tipi užitkov – in prav v tej smeri Jaz išče rešitve. (Koliko Scil in Karibd mora na tej poti obiti, v tem trenutku ne bomo govorili.) Večkrat izpolnjena želja počasi, a vztrajno izgublja status »vroče« želje. Količina užitka, ki se (energetsko) sprosti, izgublja na energetski investiranosti. Velikost

Med željo, uživanjem in srečo - III. del

Roman Vodeb
14.08.2015 12:02 (Aug 14, 2015)

V primeru, ko subjekt postane nevrotičen, pride v analizo oz. terapijo zato, ker mu je skaljeno uživanje oz. ker zaradi svojega simptoma doživlja določeno (motečo) količino neugodja. Tega neugodja bi se rad znebil, da bi bil posledično v končni fazi bolj pomirjen – če že ne kar srečen. V bistvu gre pri nevrotiku za »zataknjen afekt«, kot bi rekel Freud (v zgodnjem obdobju), ko si Ono (v spletu okoliščin) v simptomu organizira uživanje (na simbolni ravni). Ostali dve, ali pa samo eno od obeh instanc – Jaz in Nadjaz –, pa to (beri: uživanje v simptomu) na nek način moti. (Nekateri simptomi so v tej kulturi pač moteči in obsojani.) Ono si v bistvu utre pot v uživanju na simbolni ravni – in to zato, ker (Jazova) želja (za Ono) ni opravila svojega poslanstva. Vulgarno rečeno so se Freudove histeričarke zvijajoč in nezavedno hlinjajoč orgazem »onojevsko odzivale« na odsotnost (koitusnega) orgazma, ki bi jim ga moral skozi jasno formulirane želje omogočiti Jaz. Jaz seveda v tistih konzervat

Med uživanjem in srečo - II. del

Roman Vodeb
11.08.2015 14:43 (Aug 11, 2015)

Če bi naslednji dve trditvi pomenili eno in isto, bi bilo srečo mogoče (linearno) enačiti s količino ugodij in užitkov, ki jih v življenju doživljamo. »Jaz sem (v življenju) srečen«, bi bilo torej mogoče spremeniti v kakšno drugo – npr: »Jaz sem (v življenju) 'užitka-poln' in/oz. 'ugodij-poln'.« Teh besed oz. skovank v našem besednjaku ne premoremo. Pojem oz. koncept sreče pojasnjuje, koliko ugodij in/oz.užitkov človek prejme iz okolja oz. jih doživi v svoji psihični realnosti. Vendar je treba vedeti, da vsako doživljanje užitkov v čisti obliki, še ne pomeni dodajanje kamenčkov k mozaiku sreče. Določeni užitki in ugodja se med seboj tepejo, če že ne kar izključujejo. Ta tepež zagotovo ne pripomore k doživljanju sreče. Lahko bi rekli, da je tepež parcialnih ugodij in užitkov onojevskega in nadjazovskega porekla tisti osnovni krivec, da sreča nikoli ne more biti popolna oz. je izmuzljiva vsaj tako kot želja in (seksualni) užitek. Vedno se najdejo še »če«-ji in »še«-ji. Treba je vedeti,

Oglasi

7450.) živalstvo slovenije

Kategorija: Družboslovje

Cena: 39.99 €

7603.) filmski almanah 95 - marcel štefančič

Kategorija: Leposlovje

Cena: 9.99 €

7159.)  filmski almanah 98 - marcel štefančič

Kategorija: Leposlovje

Cena: 15.99 €

6396.) zbogom sramežljivost - jean ann stevens

Kategorija: Leposlovje

Cena: 12.99 €

2063.) novi ogledi in pogledi - aleš breger

Kategorija: Leposlovje

Cena: 9.99 €

1524.) sodobni ples v sloveniji - uršula teržan

Kategorija: Leposlovje

Cena: 9.99 €

992.) steze smučišča in skale - marijan lipovšek

Kategorija: Družboslovje

Cena: 15 €

7466.) leto potopa mojstrovina in oporoka vizionarke - margaret atwood

Kategorija: Umetnost in kultura

Cena: 9.99 €

6821.) tri miške klepetulje - mira voglar in helena giacomelli

Kategorija: Leposlovje

Cena: 9.99 €

5717.) pompeji - robert harris

Kategorija: Šolska literatura

Cena: 10.99 €

4616.) radiestezija - mirela mahne

Kategorija: Znanost in tehnika

Cena: 15 €

4033.) kako si pridobiš prijatelje ? - dale garnegie

Kategorija: Družboslovje

Cena: 12.99 €

Prikaži več
Zapri predvajalnik
Prikaži seznam predvajanja
Prestavi predvajalnik
Povečaj