Roman Vodeb

Roman Vodeb, kritični mislec, (teoretski) psihoanalitik, osebni svetovalc, EnfantTerible ...

Prijatelji (30)
Jure Puppis
Jessy Blue
Petra Sivec
Sašo Lap
Bojan Ahlin
Klavdija Hiti
Mitar Pavlović
Radio Zmaj
Spremljevalci (53)
Ksenija Gaspersic
Tomaz Dolar
Miran P.
Alenka Flori
Lucija Šiftar
Jurij Bagone
Izidor Leber
Alexio Dickson

Kategorija: psihoterapija

NAJBOLJ OBISKANO
Najbolj obiskane objave v zadnjem tednu. Osveži se vsako nedeljo.

Svoboda govora Vs. sovražni govor
(Psiho)Analiza povojnih pobojev – II. del
Nekaj (psiho)analize povojnih pobojev – I. del
Kdo je tukaj nor?! – ali: film »Rudar« (II. del)
Teorija zarote: nezemljani in Matjaž Obranovič – 4. del
Dežman in njegovo nezavedno
Film »Rudar« – I. del
Generalmajorka in psihoanaliza
Liza Kurtz Potrebuješ - razočarana gospodinja
Prvi spol - ali: sodni dan za feminizem
ZADNJI KOMENTARJI
KATEGORIJE
1968
( 4 )
2 tir
( 1 )
afera
( 2 )
begunci
( 7 )
cenzura
( 1 )
Cipras
( 1 )
CSD
( 5 )
desnica
( 1 )
dialog
( 1 )
dojenje
( 1 )
DUTB
( 1 )
etika
( 1 )
eu
( 2 )
feminizem
( 57 )
FF
( 1 )
Film
( 3 )
Freud
( 4 )
FSD
( 1 )
geji
( 4 )
Goffman
( 7 )
golota
( 1 )
grčija
( 1 )
gurs
( 1 )
islam
( 1 )
Janša
( 1 )
Katanec
( 1 )
levica
( 1 )
LGBT
( 13 )
mati
( 1 )
mediji
( 1 )
morala
( 1 )
moški
( 1 )
NOB
( 1 )
Nogomet
( 4 )
nudizem
( 5 )
oče
( 1 )
OKS
( 1 )
ONA
( 1 )
otroci
( 2 )
Pahor
( 1 )
Planica
( 1 )
Politika
( 22 )
pravo
( 3 )
RAAM
( 5 )
RTH
( 1 )
rtv slo
( 1 )
rudnik
( 1 )
sadizem
( 3 )
šarec
( 3 )
sd
( 1 )
self
( 1 )
seminar
( 1 )
SKZP
( 1 )
šola
( 1 )
ŠPORT
( 13 )
sreča
( 6 )
stavka
( 1 )
SURS
( 1 )
tek
( 1 )
telekom
( 1 )
trump
( 1 )
ugodje
( 2 )
ustava
( 1 )
volitve
( 6 )
Vzgoja
( 3 )
Zdovc
( 1 )
želja
( 3 )
ženske
( 6 )
ZZZDR
( 13 )
IŠČI PO ARHIVU
december 2018
PTSČPSN
12
3456789
10111213141516
17181920212223
24252627282930
31

Histrionični narcisi in terapija – 6. del/3

Roman Vodeb
29.09.2014 10:04 (Sep 29, 2014)

Priznati moram, da kakšnih osebnostno-svetovalnih ali psihoterapevtskih izkušenj z histrionično narcističnimi osebnostnimi motenci nimam – le malokdo jih ima. Jasno, ker se slednji – tako kot klasični narcisi, ali pa katerikoli drugi osebnostni motenci – (načeloma) ne odločajo za psihoterapijo, ki mislijo/»vedo«, da z njimi ni nič narobe. Izjemoma se histrioniki in kalsični narcisi odločajo za psihoterapijo ali obisk prishiatra zaradi depresije, ali pa ob spodletelem samomoru. (Klasični patološki narcisi sicer ne delajo samomorov.)

Preden preidem na terapijo, kot »mission impossible« domala vseh osebnostno motenih ljudeh, naj par stvari povem tudi še o infantilni etiologiji (vzroku) histrionično narcističnih motencev. Namreč: vedenjska paradigma, ki je v otroštvu obvladovala histrionika ne more biti popolnoma dognana, ker je nemogoče ugotoviti/definirati miselnega odtisa, ki ga je ta paradigma (ali pa dogajanje) zapustila v otrokovem miselnem sistemu. Bodoči histrionik je bil obožev

(MEJNA) OSEBNOSTNA MOTNJA – 5. del

Roman Vodeb
19.09.2014 08:51 (Sep 19, 2014)

V dosedanjih štirih delih sem obdelal marsikaj iz registra psihopatije/psihopatologije, kar osvetljuje intervencijo psihoanalize v razumevanje psihopat(olog)ije. Prvi deli so osredotočeni na metodologijo in/oz. kritiko (psihiatričnega) diagnosticiranja. Obdelal sem panične napade (in delno fobije). V tem zapisu bom (teoretsko) ugriznil v »mejno osebnostno motnjo« (MOM, angl. border-line). Psihoanaliza namreč gleda na to osebnostno motnjo drugače kot klasična psihiatrija. Včasih je bila psihoanalitična diagnoza za osebnostne motnje »karakterna nevroza«. MOM o katerem bo govora v tem zapisu, bi lahko rekli zgolj eden od derivatov osebnostne motnje. Atributa »mejna« v bistvu pomeni, da »motenec« občasno prestopi mejo nevroze in začne razmišljati z zelo spodletelo, torej psihotično logiko. Nima sicer prisluhov in halucinacij, vendar pa je njegov sistem razmišljanja kontaminiran s spodletelimi občutki/mislimi.

Za MOM – mišljena v širokem smislu – sem rekel, da je široko obsežna diagnoza,

Panični napad(i) – 4. del

Roman Vodeb
15.09.2014 11:40 (Sep 15, 2014)

»PREAMBULA«: tale zapis zna biti mestoma šokanten (zaradi primerov, ki niso kar izmišljeni in »iz trte izviti«), vendar: zapis je dobronameren in bo marsikomu odkril nove dimenzije razumevanja (bodisi svojih ali pa tujih) paničnih napadov.

Panika pomeni neko brezglavo/brezrazumsko obnašanja – bodisi enega človeka/osebe, ali pa množice/skupine ljudi. Za paniko je značilen strah, ki ohromi razumsko reakcijo, spotakne trezno/pametno razmišljanje – oz. logiko razmišljanja poruši. Kadar govorimo o paničnem reagiranju v smislu retorične fraze, to ne pomeni isto, kot če v jeziku psihopatologije (psihiatrije, psihologije, psihoterapije) govorimo o paničnem napadu. Panični napad je nekaj, kar sicer zadane misli, miselni sistem – le-ta se poruši, postane stihijski/konfuzen/zmeden/iracionalen – ampak bistvo paničnih napadov je, da se pojavijo telesni/fiziološki simptomi/anomalije: dušenje, morda davljenje, omotičnosti, tremor/tresenje, srčna aritmija oz. pospešeno bitje srca, potenje (hladen po

Osebnostne motnje diktira otroštvo – 3. del

Roman Vodeb
11.09.2014 09:16 (Sep 11, 2014)

V prejšnjem zapisu (Statistika in/oz. metodologija v psihopatologiji – 2. del) sem poudaril, da je diagnosticiranje psihopatije/psihopatologije stvar dogovora/konsenza strokovnjakov (psihiatrov, psihoterapevtov, psihologov, psiho-raziskovalcev), da pa so v ozadju zagotovo statistika oz. multivaria(n)tne analize/metode, ki so jih uporabili na določenem vzorcu psihičnih bolnikov/»posebnežev«/»motencev«. Predvidevam, vendar se v to nisem poglablja, ker se ne da priti niti do tovrstnih podatkov, so različni raziskovalci (v različnih državah) prišli do različnih rezultatov. Metodološka oz. statistična pravila so povsod enaka. Gre samo za to, na kakšnem vzorcu so se delale raziskave (faktorske analize), in kako so potem dobljene faktorje interpretirali/poimenovali. Če so vzorec merjencev tvorili posamezniki, ki niso imeli psihoze pač pa zgolj neke psihične motnje/specifike/simptomi (značilnosti) je vektorizacija (testov) oz. faktorizacija izpadla popolnoma drugače. Če so v vzorec vstopali

Psihoanalitična teorija psihopatologije – 1. del

Roman Vodeb
04.09.2014 13:39 (Sep 04, 2014)

Glede na to, da sem svoje psihoanalitično znanje (iz)gradil na čisto drugačnih temeljih in po drugih poteh kot uradni psihoterapevti (psihologi/psihiatri), je moj domet dela s »pacienti« oz. ljudmi s psihičnimi/osebnostnimi težavami/problemi, drugačen, rekel bi, da daljši/večji, ker nisem ukalupljen v institucionalno znanje/okvirje. Ne zdi se mi logično, niti možno/mogoče, da bi kakšni uradni strokovnjaki prišli v razumevanju in sanaciji/terapiji določenega/zahtevnega patosa dlje kot jaz, ki izhajam iz drugih konceptualnih temeljev. Ne trdim, da vedno in v vseh primerih. Ne rečem, da je moje delo kot noč in dan glede na tisto, kar delajo (mnogi) uradni psiho-strokovnjaki/psihoterapevti. Bi pa rekel, da je moje delo, moj pristop unikaten, ali pa vsaj »improvizirajoč«,.»čarajoč«.

Odločil sem se, da par stvari/teorij/interpretacij predstavim na blogu – za tiste, ki jih to/tema pač zanima. Nikomur nič ne vsiljujem, namigujem pa, da so moji pristopi in tudi razumevanje vsakdanjega življen

Tečaj fafanja

Roman Vodeb
23.05.2014 10:01 (May 23, 2014)

Odkar mojo predstavo »Lepotica in psihoanalitična zver« mnogi imenujejo »tečaj fafanja« in odkar gledalke po predstavi ponoči ne spijo, si (med sabo) pošiljajo (»zbegane«) SMS-e in se odločajo, da bodo odslej naprej fafale z užitkom, sem dojel, da ima ta moja predstava močne psihoterapevtske učinke – prej sem bolj mislil, da zgolj jezi feministke/»moškinje«, »normalnim« pa da zgolj »misliti«.

Torej – (pro)feminističnim ženskam ne priporočam, da si to predstavo – npr. današnjo v LJ-Koloseju (ob 20h) – ogledajo, da ne bodo potem pisarila protestna pisma, kakršnega je mojemu menažerju poslala direktorica CSD Trebnje (Tina Plazar), ko je hotela denar za trebanjsko predstavo nazaj. Prav zanima me, če je šlo vsem 14-im trebanjskim CSD-jevkam, ki so si to predstavo ogledale, na bruhanje. Latentno oz. nezavedno foušijo/ljubosumje do »Monice Bikinksy« vem, da so mnoge čutile. Nelagodja je res nekaj, saj gre za duoTRAGIkomično »(pred)terapijo« – t. i. uvodni intervju nekako testiranje, v jaz,

Oglasi

so vaši malčki navdušeno nad glasbo in radi igrajo ter pojejo. potem je pametno, da razmislite kakšne glasbene igrače bi bile zanj primerne. več: https://www.vlakec.si/glasbene-igrace

Kategorija: Ostala otroška oprema

Cena: Pokličite za ceno

6776.) zakaj ? najboljša knjiga vprašanj in odgovorov o naravi, znanosti in svetu okrog nas - catherine ripley

Kategorija: Leposlovje

Cena: 19.99 €

2838.) vzgojiteljem o vzgoji - valter dermota

Kategorija: Leposlovje

Cena: 9.99 €

7152.) podoba roke - jure mikuž

Kategorija: Leposlovje

Cena: 9.99 €

3871.) prehrana za vitkost

Kategorija: Leposlovje

Cena: 15 €

7450.) živalstvo slovenije

Kategorija: Družboslovje

Cena: 39.99 €

7603.) filmski almanah 95 - marcel štefančič

Kategorija: Leposlovje

Cena: 9.99 €

7159.)  filmski almanah 98 - marcel štefančič

Kategorija: Leposlovje

Cena: 15.99 €

6396.) zbogom sramežljivost - jean ann stevens

Kategorija: Leposlovje

Cena: 12.99 €

2063.) novi ogledi in pogledi - aleš breger

Kategorija: Leposlovje

Cena: 9.99 €

1524.) sodobni ples v sloveniji - uršula teržan

Kategorija: Leposlovje

Cena: 9.99 €

992.) steze smučišča in skale - marijan lipovšek

Kategorija: Družboslovje

Cena: 15 €

Prikaži več
Zapri predvajalnik
Prikaži seznam predvajanja
Prestavi predvajalnik
Povečaj