Pred kratkim smo v medijih lahko zasledili novičko, da so »nagci (na Hrvaškem), izumirajoča vrsta« – s pripisom, da »nudizem na Hrvaškem diha na škrge«. Nisem se mogel zadržati in sem (psihoanalitično) twittnil: »Ljudje so se streznili in končno spoznali, da je nudizem zelo škodljiv za otroke in da gre za psihopatsko paradigmo, ki je vzcvetela na krilih latentnega moškega ekshibicionizma.« Nudizem je v resnici simptom premalo sublimirane pohote – pobudniki (totalnega) nudizma so načeloma vselej moški (s šibkim Nadjazom). Ženskam včasih paše in razgalijo svoje oprsje – kar tudi ni ravno OK (ženski Nadjaz je tako ali tako v povprečju šibkejši kot moški) … Že pred leti sem za portal »bibaleze.si« dal odmeven intervju na temo (psihične) škodljivosti nudizma za otroke. Samih nudistov nisem napadal – tudi zdaj jih ne mislim.

Naj pa se v tem poletnem času vendarle malo povzamem in razložim, zakaj je golota staršev (pred otrokovimi očmi) – npr. na nudistični plaži – škodljiva. Tudi preprosto