Nekaj (psiho)analize povojnih pobojev – I. del

OddajRoman Vodeb, dne 2018-12-06 ob 14:36:22

Upal sem, da mi nikoli ne bo treba tematizirati povojnih pobojev, pa jih – zaradi kanonade na Twitterju (in filma »Rudar«) – očitno moram. T. i. »ljubitelji povojnih pobojev« ala Jože Dežman ne morejo brez tega svojega simptomatskega – oprostite izrazu – »mešanja dreka«. Iz psihoanalize je znano, da »pacient ljubi svoj simptom bolj kot samega sebe« – in ta »ljubezen do simptoma« je seveda NEZAVEDNA. Dežmanu bi se sesul svet in jedro njegove identitete, če ne bi smel več »mešati dreka«, torej tematizirati povojnih grobov/pobojev … O Dežmanu in njegovem spodletelem intervjuju z Možino sem svoje povedal – jasno, skozi psihoanalizo.

http://www.publishwall.si/roman.vodeb/post/407792/dezman-in-njegovo-nezavedno

Pri nas v Trbovljah imamo enega najbolj zagrizenih titoistov (beri: ljubiteljev Tita). Uganite, kdo je (posledično) v Trbovljah največji janšist?! Jasno: njegov sin! In ta sin dotičnega titoista se nezavedno maščuje očetu – bog-ve-zakaj – in navija za Janšo/SDS natančno zato, da (nezavedno) poračunava z očetom, da ga jezi, sam pa pri tem sadistično uživa. O politiki (o Janši/SDS, desnici-levici) seveda nima pojma! Nekaj podobnega se dogaja Dežmanu (in še komu).

Obujanje kalvarije okrog povojnih pobojev v teh časih, ko je minilo že več kot tri četrt stoletja od nesrečnih dogodkov, je popolnoma iracionalno in nesmiselno – po svoje nelogično. (Logika seveda obstaja, a ima nezavedno ozadje, ki ga bom skušal razkriti v nadaljevanju). To desno »mešanje dreka« v resnici nikomur ne koristi; najbolj pa so v celi zgodbi usrani tisti, ki drek mešajo. Pa vendar to počnejo še naprej, še z večjo sadistično (morda celo sadomazohistično) vnemo kot pred 30-imi leti. In »mešanje dreka« je simptom, ki je vreden interpretacije. Psihoanaliza je edina, ki je sposobna nekaj interpretativnega na to temo povedati.

Zagotovo je to »mešanje dreka« (beri: tematiziranje povojnih pobojev) nezavedno motivirano. To pomeni, da obstaja nek nezavedni vzrok (ali pa več njih), okrog katerega se strukturira ves ta desni fanatizem. Zagotovo igra pomembno vlogo pri tem »mešanju dreka« svojevrsten sadizem, ki je uperjen proti levici. Kronična politična poraženost slovenske desnice je zanje očitno tako boleča (po svoje tudi upravičena), da niso sposobni skloniti glave in se umakniti (v opozicijo) ter se politično truditi še naprej.  Bolečina je toliko večja, ker je jasno, da je komunizem/socializem propadel – desnica pa ima iluzijo, da se bo prebila do korita moči in oblasti, ta preobrat pa se nikakor ne zgodi. Frustracija je toliko večja, ker se ve, da je sedanji levi režim naslednik totalitarnega režima v »železnih časih«, in tudi metode, ki se jih še vedno polašča aktualna levica, smrdijo po totalitarnosti oz. brezopozicijskem enoumju. Desnica pa se v svoji politični stiski afektivno (in čustveno ter popolnoma iracionalno) oklepa vsakega (domnevnega) aduta – in v tej svoji politični agoniji se nespametno oklepa tudi povojnih pobojev, ki so bili – tako je bilo pred leti videti – kot tema že zdavnaj »pase« (preživeto).

V svojem nespametnem prizadevanju jih je zavedla tudi ponesrečena in medijsko ter politično prenapihnjena izjava bivšega predsednika Danila Türka o povojnih pobojih v Hudi jami kot »drugorazredni temi«.

Desnica ima kot politična opcija bistveno več adutov, s katerimi lahko premaga aktualno levico, le hierarhično pravilno se jih mora zavedati. V svoji politični borbi (za oblast) pa mora tudi dojeti, da povojni poboji niso tema, s katero se lahko politično okoristijo – le dušo si lajšajo. Še več: tovrstno »mešanje dreka« bo sedanjo – tako profilirano – desnico pahnilo povsem na margino. Zato bi aktualna desnica – zato, da bi politično zaživela in bila konkurenčna za sestavo vladne koalicije – rabila temeljito transformacijo. Ideološka fiksacija na povojnih pobojih bo desnico dokončno ohromila, narod pa medsebojno skregala na smrt.

Zakaj je treba opustiti tematiziranje povojnih pobojev, osebno ne vidim le v tem, da bo narod še bolj medsebojno sprt, pač pa v nezavedni podstati (nezavednem vzroku) mešanj tega dreka. Dejstvo je, da »kosti« – npr. tiste, ki so zakopane v Hudi jami (rov Barbara pri Laškem) niso tiste – ki bi klicale po »prekopavanju« in »urejanju« (grobišča). Glavni protagonist odkopavanja Hude jame so živi ljudje – bolje rečeno: desno opredeljeni politiki (in njihovi volivci). Ti si lajšajo dušo in si dajejo sadističnega (morda celo sadomazohističnega) duška.

Jože Dežman, ki sem ga psihoanalitično že seciral/razgalil in fingiral na nezavedno jedro tega njegovega simptomatskega početja (odkopavanja kosti in urejanja grobišča). Vse to sedanje »prekopavanje kosti« je torej »težava«/pobuda živih (sedaj živečih) ljudi, nikakor pa ne samih žrtev povojnih pobojev. Banalno rečeno: žrtve niso tiste, ki bi zahtevale svoj pokop; verjetno tudi nobena žrtev, ki je bila likvidirana pred več kot 75 leti, ni svoji zadnj poti od svojih likvidatorjev zahteva dostojnega pogreba/pokopa. Problematično nergavi so torej živi – oni imajo problem s kostmi; oni se morajo pomiriti. In če bi šlo za nekakšne moraliste ali celo modrece (problematične znajo v teh kontekstih biti tudi bolestno sočutne ženske), bi bil apel po dostojnem pokopu (po 75 letih) še nekako logičen. Tako pa so glavni pobudniki »dostojnega pokopa« politiki (v tem primeru desni). Skupni imenovalec, ki je v največji korelaciji z zahtevo po »dostojnem pokopu« je torej desna politična opredeljenost. V celotni kalvariji povojnih pobojev je perverzno ravno to, da protagonisti iščejo politične koristi od svojih zahtev po »dostojnem pokopu«. (Ostalo olepševalno natolcevanje je krinka/fasada/kamuflaža!) Svojci žrtev – ki bi si za nameček hoteli še oprati krivdo s svoje rodbine – so seveda tudi motivirani za »dostojni pokop« (vendar je tudi njihova motivacija predvsem nezavedno koncipirana).  Desnim protagonistom v resnici ni mar za žrtve in za tri-četrt stoletja stare kosti – muči jih »nekaj nezavednega«. Kaj vse se gomili v nezavednem političnega protagonista – beri: (simptomatskega) »ljubitelja povojnih pobojev« – je težko (dokončno) reči.  Zdi se, da je pomembno tudi (po)tunkanje – in to v greznico – svojih političnih nasprotnikov. Desničarji bi radi skozi tematiziranje povojnih pobojev »umazali« svoje leve politične nasprotnike in se na ta način (na volitvah) prebili do koalicijskih koritov/stolčkov moči in oblasti … (A so se zakalkulirali/ušteli.) V ortodoksni psihoanalizi bi se dalo reči, da gre pri tematiziranju povojnih pobojev za (klasičen) upor proti očetu – v smislu: "Oče nas je kaznoval, sedaj se mu bomo uprli!" Če bi desnica prišla na oblast, bi morda v trenutku prekinila s tematiziranjem povojnih pobojev, razen če bi skušala dokončno simbolno kastrirati svoje (leve) politične nasprotnike.

Pri desnici je v njenem političnem besu zaznati tudi (nezavedno) »dopovedovanje«, da se je v Sloveniji po II. svetovni vojni slabo živelo ZATO, ker se je med NOB zgodila (še) socialistična revolucija. In ne nazadnje: rehabilitirali bi radi svoje politične predhodnike, torej domobrance in kler/RKC oz. konservativce … Zato je po svoje zelo legitimna teza nekaterih – predvsem tistih iz borčevske organizacije – da v resnici ne bi smelo biti nobene (povojne) SPRAVE, med levimi in desnimi oz. domobranci in partizani. S spravo so desnici zrasli apetiti; kar čez noč bi radi domobrance (in RKC) oprali kolaboracijske krivde. To pa ne gre – tudi zato ne, ker cel svet ve, kdo je bil v II. svetovni vojni na strani dobrega in kdo na strani zla. Domobranci (in RKC) so bili – kljub temu da so prestopili na stran okupatorja (zgolj) zato, ker so se bali socialistične revolucije – na strani zla! In tega dejstva se ne da pozabiti in kar izbrisati iz zgodovinskega spomina.

profileimage
Všeč mi je
1
Komentarji
13
abram1b2 Cej
0
pred 5 urami
APMMB2 :)* 12#
Z napisanim se popolnoma strinjam !
#13
APMMB2
0
pred 5 urami
abram1b2 Cej
Najpre tebi:
Sicer je polemika zasšla na stranski tir, kljub temu pa ti moram sporočiti, da je zašla tudi Slovenja. Ko je kazalo, da je revolucija premagana in da bo Slovenija zaživela normalno demokratično življenje, se je ponovno pojavila in sedaj smo praktično točno tam, od koder smo žeželi oditi.
Imamo praktično enopartiijski sistem. V popolnosti nam vladajo levičarji različnih frakcij, razporejeni v strankah, ki se praktično ne razlikujejo.
Tudi Balkana se nismo znebili. Še več, vedno več ga je in vedno bolj vsiljiv postaja. Sedaj nam že takšni Savići in Slapšakove ukazujejo, kaj smemo in kaj ne, govoriti.
Sloveci pa smo podlegli in se spremenili v navadne tatove, ki kradejo svojo državo in uničujejo svojo narodno zavest.
To je vse posledica revolucije, ki je na silo uvedla v Slovenijo internacionalizem, ki ga je prodajala Moskva kot razodetje človeštva. Po svetu so to maniro že opustili, v Slovenije pa ideološke tovarne delajo s polno paro in proizvajajo boljševike po tekočem traku.
#12
mark
0
pred 7 urami
prihodnosti predvsem nimajo idioti, ki vsepovsod kjer koli morejo, 'propagirajo' bolševistično revolucijo in kako bi se morali še nič krivi otroci 'skesati' (seveda v cerkvi) :D
no, pa saj točno o takih okostnjakih in zablodah piše vodeb, le da se koristni idioti nikoli tega ne bodo zavedali...

pa še radijo ognjišče mora vsak dan nameniti par minut boljševistični revoluciji, da ljudje slučajno ne bi pozabili na pretekle travme...
#11
abram1b2 Cej
0
pred 7 urami
APMMB2 :)*
Vprašaj se iskreno,kaj lahko pohvališ v današnji samostojni Sloveniji? Kaj je tisti presežek,ki te navdihuje danes? Koga braniš? Povej po pravici,da je današnji sistem samo podaljšek bivšega-,samo še v slabši obliki. Nenačelne in nemoralne svinje tam in še večje sedaj. Ne mečite biserov svinjam.
#10
APMMB2
0
pred 11 urami
Kot ščurki lezete na plano.
Naj ponovim še enkrat: v Sloveniji je bila najprej revolucija, in podrejeno NOB. Revolucija pa vemo, kaj pomeni. To je borba proti nasprotnikom lastnega naroda za ideološko prevlado.
Da bo še blj razumljivo, boljšvistični komunisti, so se borili za prevlado nad ostalimi Slovenci, zalasti klerom, obrtniki, posestniki, industruialci in meščani.
Po vojni je zmagala revolucija, ki pa se še ni končala, saj revolucija traja, menijo komunisti.
Za dokončno zmago je bilo potrebno pobiti še dodatne tisoče judi, jih prestrašiti z dolgoletnim zapornimi kaznimi in jih razlastiti.
Vse to so revolucionarji naredili tako, kot sta jim to narekovala veliki Karl Marx in Vladimr Iljič Lenin,
Ta zmaga pa je bila kljub velikim žrtvam in nasilju pirova, saj je Slovenija bankrotirala, če ravno je imela na čelu Milana Kučana in centralni komite, imela je v oblasti udbo in imela je skoraj 10% članstva v partiji, ki je v popolnosti obvladovalo praktično vse vzvode v Sloveniji, od financ, gospodarstva,šolstva, sodstva, medijev in celo filatelistov in rejcev malih živali.
Zmaga se je torej sfižila, saj bankrotirana država ni mogla več naprej in komunisti so morali prepustiti oblast drugim.
To, kar vam pišem niso nikakršne pravljice, nikakršni klerofašistični izlivi ali demagoško slepljenje, to je realnost, ki ste jo verjetno doživeli tudi vi pisuni, saj predpostavljam, da ste ob bankrotu bili že toliko stari, da ste ga zavestno doživeli.
Za razpravo, ki jo je Vodeb načel, pa je pomembno pred vsem revolucionarno nasilje.
Iz psihoanalize vemo, da se skorajda vsi nasilniki začno prej ali slej kesati. Tlači jih mora, zločini jih preganjajo. Postajajo zakompleksirani. alkoholiki, psihopati.i
Zdravilo za takšne je zavestno prevzeta kazen, spoved in oprostitev žrtvam. Tega krvavi boljševiki in revolucionarji niso naredili. Nočejo to narediti niti njihovi potomci in nasledniki, zato postaja Slovenija narod pisopatov. Kam to vodi si lahko ogledamo, ko se ozremo okoli sebe. Vznikajo novi in novi marksisti, ki vzpostavljajo novo diktaturo in mislijo, da bodo prikrili zločine svojih prednikov.
Postajmo podobno kot Srbi božji narod, ki živi od svojih bajk in se hoče nenehno dokazovati pred svojimi sosedi, saj verjame, da je silen in lahko premaga vse, kar se mu postavi pred oči.
Slovenci se tako še vedno borimo proti izdajalcem, proti kleru, proti kapitalistom proti fašistom, proti ustažem, proti jodlarjem, proti makaronarjem. Skratka borimo se po načelu, da revolucija še traja in skomine po pogromu nasprotnikov postajajo vse večje.
Mar niso fantazme o sovražnem govoru prav to? Mar ni sataniziranje Janeza Janše tudi to ? Mar ni anatemziranje opozicije prav to?
Mar niso vaše replike tudi to?
Mar niste prav vi dostojni nasledniki krvavih boljševikov, ki zdravite nihove komplekse z neokusnimi napadi?
Takšna Slovenija, s takšnimi revolucionarji nima prihodnosti in bo še enkra bankrotirala.
Zapomnite pa si rek, ki drži, tudi za vas: osel gre samo enkrat na led!
#9
Gost
0
pred 14 urami
APMMB2, zgodovina samostojne Slovenije. Napisana s slovensko roko.


https://www.mimovrste.com/zgodovinski-romani/webhiddenbrand-matej-surc-blaz-zgaga-v-imenu-drzave-i-iii

Matej Šurc, Blaž Zgaga: V imenu države I-III | mimovrste=)

(trilogija) V prvem delu trilogije s podnaslovom »Odprodaja« je preiskovanje osredotočeno na prodajo orožja in streliv
#8
mark
1
pred 23 urami
roman znova dobro piše! vredno branja.

ostali komentatorji ala apmmb2 pa ne morejo iz svoje klerovsko/desničarske poze... kar nekaj klamfa in klamfa brezveze...

btw, se mi je posvetilo kako bi lahko v sloveniji opisali tipične volilce desnice in levice; volilci desnice so idioti, ker jim je skupna huda intelektualna hiba, volilci levice pa so sicer malce intelektualno višje (ampak vseeno le za toliko da jih ne okarakteriziramo za idiote) pa bi lahko imeli za psihopate, ker niso sposobni empatije so sočloveka, ko se vedno in povsod zavzemajo za socialne inžiniringe... :D
#7
Rado K.
1
pred 1 dnevi
Zločin povojnih pobojev,

je neločljiv od zločina II. svetovne vojne. Tako, kot letalonosilko potem, ko ugasne motorje inercija nosi še dolge ure, tako tudi vojna, ki se je kuhala v trpečem ljudstvu, ni mogla ugasniti na mah, 9. maja 1945. Vse húdo, ki se je v človeku nabiralo med letoma 1939 do 1945, je gorelo še leta dolgo. Najbolj seveda prvo in drugo povojno leto. Pošast revanšizma, neločljiva spremljevalka vsake vojne v človeški zgodovini*, je zavladala vsej povojni Evropi. Vse od Grčije, do Baltika in vse od Italije do Sovjetske zveze.

*Spomnimo se Kartagine, ki je izgubila proti Rimu. Ni bilo dovolj predaja in obljubljene reparacije, Rimljani so se v zanosu revanšizma odločili in Kartagino porušili do tal. Spomnimo se papeža Inocenca III., ki je med pontifikatom med letoma 1198 in 1216 zgodovino Katoliške cerkve »popestril« s pokolom 20.000 heretičnih Albižanov na jugu Francije z znanim stavkom “Pobijte vse, bog bo že prepoznal svoje!” Pri tem ga ni motilo, da so se heretiki pomešali med povsem nedolžne meščane. Pobiti je dal vse po vrsti. In spomin na bližnjo zgodovino: »Domovinski rat« na Hrvaškem. Hrvati v znameniti »Oluji« niso le vojaško premagali Srbov, ampak so »počistili« (ene pobili in druge pregnali) 200.000 prebivalcev Srbske krajine.
#6
APMMB2
0
pred 1 dnevi
Rado, v svoji repliki se nisem z besedo dotaknil sprave. Govorim o zgodovini. Slovenci smo narod brez zgodovine, kar sem že večkrat zapisal. Do prve svetovne vojne so nam zgodovino v glavnem pisali Avstrijci, saj smo bili del avsto-ogerskega cesartsva, po prvii svetovni vojni so nam zgodovino pisali Srbi, ki so bili , ali vsaj naj bi bili zmagovalci te vojne. Slovenijijo, Hrvaško in Bosno pa so dobili v dar kot vojni plen zmagovalcev. In končno imamo sedaj boljševistično zgodovino, saj se komunistii, ki so zmagali po 2. svetovnii vojni, še vedno proglašajo kot zmagovalci in koristijo vse pridobitve revolucije še danes. Še danes so komunisti in njihovi potomci priviligirana kasta v Sloveniji.
Zgodovina je znanost in mnogi jo štejejo za učiteljico človeštva. Človeštvo bi se lahko iz zgodovine marsikaj naučilo, pa se žel ne, ker zodovino pišejo zmagovalci, ti pa jo v glavnem potvarjajo. Šle po stoletjih vpliv zmagovalcev zbledi in postane zgodovina resnica, ki lahko služi kot učiteljica.
Danes imamo Slovenci hudo potvorjeno zgodovino in ta je popolnoma neprimerna, da bi postala učiteljca, če ravno to je in nas vodi v propad.
Če ravno smo doživeli revolucijo, nam ta ni prinesla ne svobode, ne blaginje. Spravila nas je v bankrot, saj sta tako Jugoslavija, kot Slovenija bankrotirali. Če komu to ni jasno, je slepec. Bankrotirala je pod vodstvom revolucionarjev, boljševikov. Res je, da so bile ob bankrotu vrste revolucionarjev že nekoliko zredčene, ni bilo več Tita, niti Kardelja, a so vajeti v rokah držali njihovi zvesti posnemovalci, kakršen je tovariš Milan Kučan, ali recimo Janez Kociajnčič.
Kljub bankrotu, pa teh ni nič izučilo, še več, kar naprej vztrajajo pri poveličevanju revolucije, pri glorificiranju obdobja, ki se je končalo z bankrotom in propadom države. Vztrajajo pri tem, da se zgodvina ponovi. Številna proslavljanja in glorifikacija revolucije in njhovih herojev se vedno bolj razplamteva in sedaj je tega že toliko, da se lahko skoraj kosa s podobnimi izbruhi v času zrelega samoupravnega socializma, ki je z bankrotom neslavno propadel.
To je norost, to je popolno ignoriranje zgodovine in zgodovnskih dejstev.
Če bi bila revolucija pozitivna, če bi bila uspešna, ne bi prišlo do bankrota, če si na to pozabil naj te spomnim: ni bilo bencina, ni bilo plina, ni bilo premoga, ni bilo olja, moke, kave, ni bilo sladkorja, ni bilo rperodukcijskega materila, ni bilo proizvodnje, še toaletnega papirja nibli za brisanje usranih riti. Ni bilo deviz in ni bilo kreditov, ki so jih lahko dajali samo kapitalisti, tsiti, ki niso doživeli boljševizma in revolucije.
Sedaj pa glorficiranje tega obdobja pomeni blaznost.
V kolikor pa bo zgodovina postala resnična, tudi sprava ne bo nikakršen problem. Saj so dejstva jasna.
#5
Zim Zelen
0
pred 2 dnevi
Da ne gre v pozabo še malo ozadja dogodkov in kdo vse je požegnal a to še ni vse kar se ve :-))

#4
Rado K.
0
pred 2 dnevi
"Sprava.

Vsako, v ta svet narojeno človeško bitje je že z materinim mlekom vsrkalo vso dosedanjo človekovo preteklost. Nobene proklamacije glede zgodovinskih dogodkov mu ni treba dati. Niti se mu ni treba opredeljevati glede povojnih pobojev, ali morebiti do zlá vojne. Ali do česarkoli drugega. Vse je že implementirano v nas. Lahko pa išče oziroma je vsak izmed nas dolžan iskati skupni imenovalec s sočlovekom, ne glede na različno ideološko pripadnost, tako glede naše sedanjosti, ki je namenjena nam in prihodnosti, ki jo pripravljamo za naše otroke. Odnos do preteklosti je naša intima in nobenih resolucij nam v tem smislu ni potrebno podpisovati. Tudi ne evropske resolucije o totalitarnosti. V tem smislu je imperativ sprave, ki sta jo najbrž dobronamerno, a tako nesrečno trasirala zakonca Hribar pred 30 leti in ki sta jo z veseljem pograbila Katoliška Cerkev ter desni pol politike, povsem zgrešena zadeva. Spravljajo se danes lahko le še tisti, ki so bili v času II. svetovne vojne dovolj stari, da so se gledali preko puškinih cevi. To pa so v tem trenutku le še devetdeset let stari in starejši. Mlajši s spravo nimamo ničesar."

- iz mojega članka: Maščevalnost Barbarinega rova"
#3
APMMB2
0
pred 2 dnevi
Dragi Vodeb, to pot pa si temejito brcnil v temo.
Si dober psihoanalitik. Na to se sicer kaj prida ne spoznam, ampak z zanimanjem berem tvoje pripsevke in jih večinoma odobravam. So pošteni, lucidni in na žalost od tistih, ki jim pišešeš prezrti.
To pot si izskočil iz strokovnih okvirjev in zašel, ali vede, ali nevede, na polje zgodovine, kjer pa si popolni duduk. Tega se moraš zavedati in bo kar bolje, ko boš to spoznal.
Zgodovina danes nedvomno razlaga, da je bil NOB revolucija in tudi osvobodilni boj. Bil je pred vsem revolucija, saj je zmagala revolucija , osvoboditev pa je prišla sama od sebe. Da, sama od sebe, saj pri kapitulaciji Nemčije partizani niso imeli nikakršne vloge. Ni jih bilo zraven, ko so Nemci odpisali kapitulacijo. Šele po kapitulacij so partizani privreli iz gozdov in osvobodili Ljubljano, Maribor in druga mesta. Tukaj je potrebno povdariti, da so mesta osvobodili potem ko so jih Namci zapustili.
Torej, da ponovim, NOB je bil pred vsem posvečen revoluciji in revolucija je zmagala. Prav zaradi krvave revolucije pa so se zgodili vsi strahotni zločini in usodna delitev naroda, ki je pa sedaj po trinsedemdesetih letih razdvojen, če prav je revolucija propadla. Propadla je z Berlinskim zidom. V Jugoslaviji pa nekaj let prej, saj je Jugslavija, tista Jugoslavija, ki so jo ustanovili revolucionarji, boljševiki, komunisti, bankrotirala.
Z Jugolavijo je bankrotirala tudi Slovenija in poponoma jasno je, da je bila revolucija napaka, stranpot, ki je povzročila ogromno škode in nepotrebne žrtve. Prav te žrtve pa še niso pokopane in če se ne motim, te povzročajo traume. Tiste, ki jih ti sicer proučuješ, ampak jih tukaj namenoma narobe interpretiraš, ker mešaš znanost in poliikanstvo. Politikanstvo je strup za zananost in zato ti svetujem, da tega strupa ne užiješ preveč. Morda zaradi njega ne po po tebi, utegne pa popolnoma pokončati tvoje sicer občudovanja vredne dosežke na področju psihonalize.
#2
abram1b2 Cej
0
pred 5 dnevi
Problem SDS in klera je,da nimata inovativnega delovanja.Ukvarjanje s kostmi preteklosti kaže ravno v to smer. SDS in kler nima dovolj politično inovativnega delovanja.Podobni so utaplajočemu,ki se prime za vsako bilko v upanju,da se bo rešil ,a samo še bolj tone in izgublja življensko bitko.
Dejstvo je,da je merljiv in opažen intelektualni potencial desnice,pod nivojem levice,ki je bolj pragmatična in manj statična svojem delovanju ,da obdrži oblast.
SDS deluje kot vojska ki se je okopala na svoje barikade
,kar ji ne bo prineslo zmagoslavja.
SDS in kler lahko potencialno računata na 25% volilnega telesa in ne moreta iz teh okvirjev zastavljene lastne barikade.

Vsi drugi so krivi za njen neuspeh,samo sama ni nič kriva.SDS in kler nista sposobna motivirati večjega števila volilnega telesa,V bistvu je SDS uspelo postati politični okostnjak,ki ne bo nikoli več žela slave propadlega Demosa, v kar zaman upa.Z načinom svojega delovanja ji to nikoli več ne bo uspelo..SDS mora nujno spremeniti način svojega delovanja,če se želi sploh obdržati,kot živa inovativna stranka.
#1
Roman Vodeb
Roman Vodeb
Objavil/a 2018-12-06 14:36:22 (pred 5 dnevi)
Starejša objava Novejša objava
KATEGORIJE OBJAVE
ZADNJE OBJAVE
(Psiho)Analiza povojnih pobojev – II. del
Nekaj (psiho)analize povojnih pobojev – I. del
Generalmajorka in psihoanaliza
Kdo je tukaj nor?! – ali: film »Rudar« (II. del)
Film »Rudar« – I. del
Dream team
ZADNJI KOMENTARJI
KATEGORIJE
LGBT
(13)
ZZZDR
(13)
ŠPORT
(13)
RAAM
(5)
CSD
(5)
geji
(4)
1968
(4)
Film
(3)
eu
(2)
SURS
(1)
OKS
(1)
tek
(1)
SKZP
(1)
mati
(1)
gurs
(1)
FF
(1)
ONA
(1)
RTH
(1)
sd
(1)
oče
(1)
DUTB
(1)
self
(1)
NOB
(1)
FSD
(1)
IŠČI PO ARHIVU
december 2018
PTSČPSN
12
3456789
10111213141516
17181920212223
24252627282930
31
Zapri predvajalnik
Prikaži seznam predvajanja
Prestavi predvajalnik
Povečaj