Članek
Penis in ženska želja
Objavljeno Aug 06, 2018

Zdaj sem se pa res odločil, da po treh letih končam knjigo “Prvi spol”. Knjiga se mi lektorira, ravno sedaj pa končujem 8. poglavje z naslovom “Penis in ženska želja”. Skromen del poglavja se bo glasil takole:

Božanski in veličasten občutek, ko ženska tako zelo vzburi moškega, da mu penis nabrekne/»vstane«, je v tej obliki poznan le ženskam (če odmislimo homoseksualce). Ta občutek v ženski razvija popolnoma drugačna občutja, kot pri moškem, kateremu misel načeloma ne obere takšnega konteksta samozavesti, kot pri ženski. Seveda ima moški druge, adekvatne/podobne občutke, ki ga vodijo predvsem v občutenje samozavesti. Pri moškem bi bili morda adekvatni in primerljivi ženski strastni vzdihljaji/kriki in njena očitna »odobravanja« ob moški penetraciji in pettingu/ljubkovanju. Zato moški uživa, če se ženska med seksom (od užitka) »dere«. Ženska si po drugi strani zelo osebno in laskavo domišlja (ko se ob njeni »prisotnosti« moškemu dvigne penis) – po svoje tudi upravičeno – kako zelo je seksualno (po)želena, lepa in ljubljena. Ta veličasten občutek, da je svojemu/izbranemu moškemu »spravila pokonci« penis, ji očitno vzbuja obilico prijetnosti, ki ima – beri: jo sproži –  seveda določeno infantilno podstat (temelje).

Dekličino kronično (infantilno) vprašanje, s katerim si t. r. celo otroštvo beli glavo (predvsem nezavedno) je: »Kaj je na mamici takšnega, da jo ima očka raje kot mene – ker, nenazadnje, očka z mamico ponoči tudi spi (namesto, da bi spal z mano). Le katero željo moram očku vzbuditi, da si me bo želel?! Ker: želim si, da si me želi!« In s tovrstnimi vprašanji – naslovljenimi na očeta (kot bitje s penisom) si deklica mora beliti glavo t. r. dnevno. Mamica v tem libidinalnem kontekstu ni tako zelo pomembna kot oče. Dečkova ekvivalentna fantazma, na kateri počiva moška »ubogljivost« (in ustrežljivost ter lojalnost) v povezavi z (izbrano) žensko je: »Le kaj je na očku takega, da ga ima mamica raje kot mene?! Le kaj moram storiti – katero željo moram materi izpolniti – da me bo imela vsaj tako rada (ali pa še bolj) kot očka, s katerim ponoči (ne nazadnje) tudi spi, namesto, da bi spal z mano?!« Dekličina fantazmatska (ojdipska) želja je torej, da očku vzbudi željo, da bo le-ta aktivno k njej pristopil (in ji izpolnjeval želje, jo imel rad). Dečkova ojdipska fantazmatska želja pa je, radikalno drugačna. Osredotoča se okrog dileme, (le) kaj mora on aktivnega storiti – beri: katero željo mora mamici (on) izpolniti – da se bo bolj zanimala zanj, da se mu bo bolj prepuščala, se mu predajala (tako kot se očetu). Torej: »Le kako očka mamici izpolnjuje željo – kaj ji dela – da ga imam mamica raje kot mene?!« Ta dečkova/sinova infantilna oz. ojdipalna libidinalna paradigme je med spoloma (med dečkom in deklico) radikalno različna – razliko pa diktira ravno anatomija genitalij, kronana z aktivno »dajajočim« penisom in pasivno »sprejemajočo« vagino (ki sta koitusno kompatibilna). Primarna »potreba«/želja ženske je predvsem ta – in pri tem tudi uživa – da je od nekoga (po možnosti izbranega moškega) ljubljena. Moški, če je normalen, pa ima prvenstveno afiniteto, da on aktivno ljubi in pripravi žensko, da ga sprejme in povratno ljubi. Pravi moški uživa, če ženski izpolni željo; ta užitek pa se napaja iz infantilne dečkove/sinove fantazme vezane na željo po izpolnjevanju materinih želja. Ta (med)spolna paradigme seveda ni črno-bela.

To žensko (in adekvatno moško) občutenje predstavlja tudi enega ključnih momentov spolnega odnosa med moškim in žensko. V luči povedanega je tudi jasno, zakaj zna biti impotentnost oz. moška erektilna disfunkcija zelo zagatna za žensko (povsem mimo dejstva, kako je to zagatno za samega moškega). In res je zagatno, če moški ob »stiku« z žensko ne dobi erekcije – ker: ženska v tem (libidinalnem) trenutku situacijo asociativno zapopade (beri: jo simbolno prebere) kot je kot deklica doživela nelagodje, ko je podvomila vase, da je konkurenčna v boju (z mamico) za očeta.[1] Nemalo nesamozavestnih žensk ravno sebi pripisuje krivdo, da ima moški motnje z erekcijo. Domišljajo si, da za partnerja niso dovolj lepe, seksapilne. V resnici pa ženska nima nič neposrednega z moško erekcijo. Le-ta je prvenstveno domena psihičnih procesov v samem moškem, ki se (mu) napajajo iz otroštva. Ženska, ki občuti, da je »spravila pokonci« (v erekcijo) partnerjev penis, jo razveseljuje in osrečuje – dela jo »močno« v specifično ženstvenem smislu: dviguje ji seksualno in tudi siceršnjo samozavest in samopodobo – in to je za vsako žensko prijeten občutek.

Je pa po drugi strani za žensko zagatno, če vzbudi pretirano »libidinalno zanimanje« beri: povzroči erekcijo – v kakšni nepričakovani situaciji, kjer si ženska ne želi, da moške(ga) vzburi. To se zgodi npr. pri kakšnem spolnem nadlegovanju, ali zgolj vsiljivem flirtu, na katerega ženska (zavestno) ne pristane. Posebno zagatno je posilstvo, v katerem im Ono svoja »pritrdilna«/»privolilna« občutenja, Nadjaz in Jaz pa se »pritrdilnemu« Onemu zoperstavljata. Ta(k) občutek je pri ženskah zelo neprijeten in nadležen. Zaradi ugodja, ki ga posiljena ženska – ali celo žrtev (pedofilske) spolne zlorabe – rabi psihoterapijo, je ugodje, ki ga ženska (subjekt), na pobudo Onega doživlja med »neljubim« dejanjem/aktom (posilstvom/zlorabo).

PS: Če bi še kakšno žensko "zanimalo", da se (kot anonimna) izpostavi na to temo - evo ankete: http://www.publishwall.si/roman.vodeb/post/102761/zensko-modrovanje-o-penisu


[1] Ženske, ki kot deklice niso bile dovolj pogostokrat deležne očeta (npr. v primeru ločenih staršev), postanejo v takšnih situacijah še bolj nesigurne vase, zbegane in potrte.