Članek
Osnutek predloga za urejanje razmerij med državami in državljani
Objavljeno Nov 29, 2015

V duhu izrednih razmer in iskanja dajem v javno razpravo naslednji osnutek predloga za ureditev razmerij med državami in državljani. Veselilo me bo, če mu bodo pozornost posvetili ljudje, ki imajo možnost širiti prostor razprave.

Že res, da nenehoma odpuščamo svojim dolžnikom ... toda se sploh zavedamo kdo naši sploh dolžniki so in zakaj nas že stoletja večkrat-dnevno vsako-dnevno prosijo, da jim odpustimo njihove dolgove?

Takole, če povzamem:

- vsakokrat, prav dosledno vsakokrat, ko vam nekdo zavestno spusti oglas na ušesa ali pred oči, se je zadolžil pri vas: dejanski upravičenec do nadomestila za "najeto" - vse pogosteje pa kar neposredno ugrabljeno - pozornost ste vi (in nikakor le tisti, ki posoja sredstvo oglaševanja, Google, Facebook, itd). Toliko bolj to velja za tista sredstva obveščanja, ki so v lasti prebivalcev in ki jih z minulim in tekočim delom prebivalci vzdržujemo. Npr. Radio in Televizija Slovenije bi morala za vsak oglas in vsako koristnostno naravnano politično informacijo gledalcu plačati ustrezno nadomestilo. 

- vsakokrat, ko takoimenovana država, ki naj bi delovala na podlagi demokracije oziroma soglasja prebivalcev, zahteva vas čas - najsi gre za izpolnitev tega ali onega formularja, najsi gre za uvajanje novih administrativnih pravilnikov, ki naj bi jih bili dolžni upoštevati, ali pa za druge oblike nadlegovanja, vam je dolžna zagotoviti ustrezno nadomestilo za čas, ki ji ga morate posvetiti.

Država namreč od prebivalcev pobira čuda davkov, ki jih usmerja v vojne, v nesmislene referendume, v ograje in podobne nekulturnosti, pri čemer se ljudem, ki jo upravljajo zdi, da so državljani pravzaprav njeni brezplačni redno zaposleni prostovoljci, pri čemer ostajajo povsem nezavarovani, delovni čas pa se jim ne všteva v delovno dobo! Kako predrzno dvolično! Državljane, zaposlene in nezaposlene, podjetnike in brezdomce, nenehoma muči z novimi in novimi zahtevami in pričakuje, da bodo državljani kot pridni potrčki tekli od šalterja do šalterja in dokazovali svojo domnevno nedolžnost ... Tako gredo ure in ure, dnevi in leta, da živcev in miselno čustvene energije ne omenjamo, vse brez vsakršnega nadomestila.

Zadnji čas je, da ugotovimo, kako neprimerno je takšno delovanje, ki je vajen le pobirati - in to celo po službeni dolžnosti - in ničesar dajati v zameno. 
Država, oglaševalci itd pravzparav postajajo poklicni in zakonsko zaščiteni berači s pooblastili vapltov - dacarjev.

Profesionalni beračje (ki se v knjigah in pismih radi imenujejo "Gospod") so tokom zadnjih nekaj stoletij svojo osrednjo pridobitniško intenco zaščitili s tisočimi stranmi zakonodaje - samo v EU prek 300.000 strani pravilnikov, - kar (glede na načelo, da te nepoznavanje zakonov ne odrešuje nobene odgovornosti pred njimi) postavlja vse nas, vse prebivalce držav v skrajno podrejen, po definiciji inkriminiran in docela instrumentaliziran položaj.

Nenazadnje je danes vse skupaj pripeljalo do takšnega absurda, da smo po njihovi "zakonodaji" danes mi vsi, z našimi potomci vred, brezupno zadolženi pri nih.

Čas je, da zadevi napravimo konec, da vzpostavimo način, ki bo nekoliko bolj uravnotežen, in, za začetek, pričnemo državam in samooklicanim "gospodom" zaračunavati čas in sredstva, ki jih izgubljamo zaradi njiju.

Ne pričakujemo ničesar drugega, kakor tisto, kar oni pričakujejo od nas:

Da odpustijo nam, kakor tudi mi odpuščamo njim. Saj mi to počnemo že od nekdaj, oni pa svojo dolžnost do nas namenoma zanemarjajo in to že stoletja.