Članek
Koalicija proti tajnim trgovinskim sporazumom, novinarska konferenca
Objavljeno Mar 30, 2015

Poročilo STA iz današnje novinarske konference Koalicije proti tajnim trgovinskim sporazumom. Vse kaže, da sporočilo te pomembne koalicije, v katero so vključena takorekoč vsa progresivna družbena gibanja v Sloveniji in celo sindikati, po zaslugi urednikov, ki svojega dela (po zaslugi politikov) ne opravljajo več, ne bo dosegla znatnega dela širše javnosti, zato nam ne ostane drugega, kakor da ga razširimo sami. Ker sporazumi prinašajo nedvoumno in grozljivo škodo za takorekoč vse plasti naše družbe, odgovornim že sedaj napovedujemo, da jih bomo poklicali na odgovornost!

In, ja, 18. aprila bo protest!

STA, Ljubljana, 30. marca - V Koaliciji proti tajnim sporazumom so danes znova pozvali k zaustavitvi prostotrgovinskih sporazumov EU s Kanado in ZDA ter sporazuma o trgovini s storitvami. Največ pomislekov imajo v zvezi z mehanizmom ISDS, ki bi korporacijam omogočil možnost tožb držav. 18. aprila bodo nasprotovanje sporazumom izrazili tudi s protestom.
Predstavniki koalicije zavračajo čezatlantsko trgovinsko in investicijsko partnerstvo med EU in ZDA (TTIP), gospodarski in trgovinski sporazum med EU in Kanado (Ceta) ter sporazum o trgovini s storitvami (Tisa).
V sindikalnih vrstah jih najbolj skrbi, da bi se v TTIP, ki je v fazi pogajanj, vključilo mehanizem za reševanje sporov med vlagateljem in državo ISDS. Z njim bi lahko multinacionalke zaobšle pravni sistem neke države, je pojasnil Goran Lukič iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. Mehanizem bi jim namreč ob argumentu, da nacionalna zakonodaja "ovira" rast njihovega dobička, omogočal tožbe držav na mednarodnih sodiščih. Njegova vpeljava bi bila "popolna norost," je prepričan Lukič.
ISDS skrbi tudi predsednika Konfederacije sindikatov 90 Slovenije (KS 90) Petra Majcna. Kot je opozoril, bi lahko korporacije izničile vse, kar bi sindikati dosegli za malega človeka. Njihove akcije bi lahko znižale dohodke zaposlenih, ogrozile kolektivne pogodbe in ostale pravice delavcev ter vodile v izgubo delovnih mest, je nanizal.
TTIP se dotika tudi javnega sektorja, ki je netržen in ga "vsaka država artikulira skozi demokratične postopke na podlagi tega, kaj je za državljane dobro v izobraževanju, zdravstvu, šolstvu, sociali", pa je povedal predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Branimir Štrukelj. Sporazum naj bi lahko omejil te pravice države in nam "iztrgal" vse, kar ni tržne narave.
Nič bolj niso zadovoljni v kmetijstvu. Direktor Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Branko Ravnik je posebej izpostavil skrb za fitosanitarni del TTIP oz. vprašanje standardov pridelave, ki so "med Evropo in ZDA sila različni". "Bojimo se, da rdeča nit, ki je sicer na tem področju postavljena s strani Evropske komisije, ne bo zdržala," je dejal.
"Če bo mogoč uvoz hrane iz ZDA - take, kot se tam prideluje -, bo naslednji korak pridelovanje take hrane tudi v Evropi," je posvaril podpredsednik Sindikata kmetov Slovenije Roman Žveglič. Evropa se po njegovih besedah temu zaradi konkurenčnosti ne bo mogla upreti, kratko pa bo potegnil potrošnik.
Direktorice Inštituta za trajnostni razvoj Anamarija Slabe pa ni strah, da bi bili evropski potrošniki prisiljeni sprejeti gensko spremenjeno hrano, saj da bi bila ta označena, temveč, da bi TTIP "zabetoniral standarde tam, kjer so". "Tudi v Evropi vsi standardi na področju hrane in kmetijstva niso idealni in bi jih bilo treba izboljšati, sporazum pa bi to onemogočil," je menila.
Veliko pomislekov je tudi na področju okolja in prostora. Marko Peterlin iz Mreže za prostor se je, tako kot sindikalisti, obregnil predvsem ob možnost uvedbe mehanizma ISDS, saj naj bi bilo zaradi njega pri umeščanju velikih infrastrukturnih projektov v prostor težko uveljavljati javni interes. To naj bi se že dogajalo v ZDA, ki jim grozi tožba multinacionalke, ker ne želijo dovoliti izgradnje naftovoda preko svojega ozemlja.
Statistika kaže, da se ISDS vse pogosteje uporablja za tožbe na področju varovanja okolja, je potrdil Andrej Gnezda iz Plana B za Slovenijo - mreže nevladnih organizacij za trajnostni razvoj. Ob tem je izpostavil, da se želi v TTIP vključiti poglavje o energiji in surovinah. Če bi Evropa uvažala fosilna goriva, kot sta plin iz skrilavcev in nafta iz katranskega peska, bi imelo to obsežne negativne posledice, EU pa bi skrenila s smeri trajnostnega razvoja, ki naj bi ji sledila, je poudaril.
Dileme so tudi v zdravstvu. ISDS bi namreč lahko izkoristila tudi tobačna industrija, je povedal Miha Lovše iz Slovenske zveze za javno zdravje, okolje in tobačno kontrolo. Države bi lahko po njegovih besedah tožila zaradi zakonodajnih ukrepov za zmanjšanje škodljivih učinkov kajenja. Tobačni velikan denimo že toži Avstralijo, ki je kot prva uvedla enotno embalažo za cigarete, in Urugvaj, je dejal.
Koalicija proti tajnim sporazumom, ki trenutno vključuje prek 20 nevladnih organizacij, političnih strank in sindikatov, se bo zato 18. aprila pridružila globalnim protestom proti zastavljeni trgovinski politiki. V Ljubljani se bodo demonstracije začele ob 11. uri.
Dotlej bodo v koaliciji na www.stop-ttip.org še naprej zbirali podpise pod peticijo za zaustavitev sporazumov.