Članek v spletnem Časniku - http://www.casnik.si/index.php/2014/03/06/neuporabljeno-orozje-lahko-zarjavi/  - me je tokrat vzpodbudil za tale zapis, vsebina pa je vsekakor ali pa  bo že kmalu še kako aktualna.

Avtor Mitja Steinbaher se v članku loteva analize in osvetlitve problemov, ki lahko nastanejo z eskalacijo konflikta med Rusijo in Ukrajino. Kolateralna škoda namreč že nastaja, bo pa vedno večja - gre za dobavo ruskega zemeljskega plina Evropi in posredno ali neposredno tudi Sloveniji.

Si predstavljate, da ob vseh gospodarskih, družbenih in političnih težavah v deželi za nedoločen čas ostanemo še brez načrtovanih, ali še huje, brez potrebnih količin plina, podobno kot v letu 2009. Težko si to sam predstavljam, ampak še težje bi to vsi skupaj doživljali. Ob že itakšnem pomanjkanju življensko potrebnih finančnih sredstev obubožanemu in hirajočemu realnemu sektorju, katerega obnovitev in razcvet nas edino lahko rešita iz krize, bi mu v omenjeni situaciji zmanjkovalo še energentov in energije. Kot da bi človeku, potrebnemu transfuzije krvi, še obstoječo puščali.

V preteklosti smo v državi, tako institucije kot odgovorni posamezniki, brez dvoma delali hude napake v načrtovanju in zagotavljanju oskrbe z energijo in energenti na dolgi rok ter možnimi posledicami in njih reševanjem v primerih kriz v oskrbi z energenti in energijo. Zaradi tega se kaj lahko zgodi, da se bomo tudi na tem področju kmalu srečali z novo "naravno" katastrofo in škodo, ki jo bomo še dolgo odpravljali. "Naravno" zato, ker gre to pot pač za naravni zemeljski plin iz vzhodnih črpališč.

Ampak eden od naših pregovorov tudi pravi, da je v vsaki nesreči skrit tudi kanček sreče, morda vsaj ta, da ti odpre oči in te prisili, da pričneš razmišljati in ukrepati drugače, in sicer v izogib ponovitve predhodnega dogodka.  Morda pa je v tem napovedovanemu grozečemu pomanjkanju zemeljskega plina ta "sreča" v tem, da bodo lastniki polomljenega in podrtega drevja v zadnjem žledolomu lažje vnovčili ta les v energetske namene in morda namesto pričakovanih nenadejanih stroškov in izgube celo ustvarili profit. No, omenjena možnost profita je sicer majhna, če nič drugega, se bodo vanj zažrli država s starimi in novimi davki ter prekupčevalci z lesom.

Drugi vidik "sreče" pa se ponuja s  ponovno javno obravnavo potrebnosti, možnosti ter realnostjo zgraditve potrebnih plinskih terminalov blizu ali v Sloveniji, kar k omenjenemu članku tudi pridajata dva komentatorja.  Z novimi plinskimi terminali bi namreč lahko zmanjšali ali celo odpravljali našo energetsko odvisnost v primerih političnih, ekonomskih ali vojaških kriz v naši bližnji in daljnji okolici. Če nas bo zaradi grozečega konflikta res prizadelo novo pomanjkanje plina in energije, se bo v marsikateri glavi spremenilo tudi doslej včasih okorelo ali celo za "inat" mnenje o nepotrebnosti ali celo škodljivosti takih terminalov. Vse je možno in izvedljivo, le pamet in modrost sta pri tem potrebna, denar se pa v primeru utemeljenosti naložbe itak vedno najde.

V življenju se stvari neprestano spreminjajo, kdor in kar se temu ne prilagaja, pač za vedno izgine ali propade.

.