Praznično srečanje s patrom Karlom Gržanom

Pravijo mu slovenski David Copperfield

V odlični družbi pevk in božičkov

Rekordno leto za zreški Unior

Unior lažje do denarja za rayvoj in poplačilo dolgov

V Bistrici ob Sotli urejajo hostel

Novo križišče Zibika - Dol preozko?

Nove priložnosti za stanovanjsko gradnjo na zreškem

Šentjurčani le dobili novo glasbeno šolo

Moja občina

V Bistrici ob Sotli urejajo hostel

Ta nastajajo na starodavni Gabronovi domačiji, ki je nekoč že služila kot gostinsko-prenočitveni objekt. 300 tisoč evrov vredna pridobitev naj bi zaživela maja prihodnje leto. Hostel, sejna, poročna dvorana…Nekdanji gostinsko-turistični objekt iz 19. stoletja je nekoč že nudil prenočišča, predvsem vernikom, ki so romali na bližnje Svete Gore. Propadajočo stavbo je občina v minulih letih temeljito prenovila, prihodnje leto jo bo po besedah župana Franja Debelaka še notranje uredila. »Leta 2013 smo stavbo statično sanirali, prenovili smo zunanjost, zdaj bomo poskrbeli še za vsebino. Večina zgradbe bo namenjena hostlu. Uredili bomo štiri dvoposteljne sobe, na podstrešju bo večji prostor za skupinsko prenočevanje devetih oseb, vsega skupaj bo tako lahko v hostlu prenočilo 16 popotnikov,« razlaga bistriški župan Franjo Debelak in dodaja, da bodo v stavbi še sejna soba, poročna dvorana in kolesarnica. Obnova in ureditev Gabronke bo stala dobrih 300 tisoč evrov. Z njeno oživitvijo želi bistriška občina poskrbeti za ohranjanje arhitekturne dediščine hkrati pa v kraj privabiti nove turiste. Župan pričakuje, da bodo prve goste sprejeli konec maja prihodnje leto. (SP) vir in nadaljevanje

Novo križišče Zibika - Dol preozko?

Tako bo končala projekt izpred nekaj let in poskrbela za boljšo varnost na zelo prometni cesti. Vendar nekateri krajani z deli niso zadovoljni. Opozarjajo namreč, da je križišče proti Zibiki preozko. Občina išče rešitevSvoje pomisleke in predloge so občani na sestanku predstavili šmarski občinski upravi in županu Stanislavu Šketu. „Moramo vedeti, da je to občinska cesta, in ta cesta je že zdaj široka, kot bi bila to državna cesta, tukaj ni nobenih tehničnih, projektantskih in izvedbenih zagat. Kljub temu bomo prisluhnili krajanom tega območja in poskušali zadevo urediti v okviru tehničnih možnosti,“ pojasnjuje župan. Gradbinci so z ureditvijo grobe asfaltne prevleke dela za letos končali, ob ugodnem vremenu jih bodo nadaljevali februarja prihodnje leto in do takrat bo po Šketovih besedah jasno, ali bodo krajani le dobili širše križišče. Kaj vse bo še postorjeno v sklopu 200 tisoč evrov vrednega projekta, preverite TUKAJ. (SP)

Nove priložnosti za stanovanjsko gradnjo na zreškem

In sicer na treh lokacijah - v krajevni skupnosti Dobrovlje, na meji s konjiško občino, ob Ilirski poti ter v novem naselju SN2. Sončne lege, ugodne cenePovpraševanje po gradnji stanovanjskih hiš v občini Zreče je precejšnje, zato občina verjame, da bo parcele hitro prodala. Ne le zaradi tega, ker so na lepih legah, temveč tudi zaradi relativno ugodnih cen. "Natančnih izračunov sicer še nimamo, predvidevamo pa, da se bodo cene komunalno opremljene parcele gibale od 30 do 35 tisoč evrov. Gre torej za ceno zemljišča in komunalne infrastrukture skupaj," pravi Štefan Posilovič  z zreške občinske uprave. Kot posebej privlačne izpostavlja gradbene parcele (v povprečju bodo velike okoli 700 m2) na sončni legi v Dobrovljah. Tam bo občina zagotovila prostor za gradnjo šestih stanovanjskih hiš. Soseska bo imela svojo malo čistilno napravo, asfaltirano cesto in javno razsvetljavo, telekomunikacijske vode in elektro omarico, kanalizacijski sistem bo urejen za ločeno odvajanje meteorne in fekalne vode. Gradnja pa ne bo mogoče le v krajevni skupnosti Dobrovlje. Približno 20 parcel bo naslednje leto na voljo tudi v takoimenovanem naselju SN2, še nekaj dodatnih pa tudi ob Ilirski poti. Zreška občina je podrobni prostorski načrt sprejela že pred meseci, zdaj pripravlja program opremljanja. (BF)

Šentjurčani le dobili novo glasbeno šolo

13 novih učilnic Šentjurska glasbena šola je bila doslej v starih in premajhnih prostorih, neprimernih za glasbeni pouk, ob tem je bila tik ob zelo prometni cesti in ni imela parkirišča. Učitelji in učenci so si že leta in leta želeli novih prostorov, letos so jih vendarle dobili. Občina jih je uredila v Zgornjem trgu, v objektu Ipavčeva 30, ki ga je pred nekaj leti obnovila s pomočjo evropskega denarja. V šoli je na voljo dobrih 730 kvadratnih metrov površin, uredili so 13 učilnic, glasbeno knjižnico, zbornico … Še vedno premalo prostoraKljub temu pa šola, v kateri glasbeno znanje to šolsko leto nabira skoraj 330 učencev, še vedno ni dovolj velika. „To je pa tisti minus. Čeprav smo srečni na novi lokaciji, pa imamo nekaj kolegov, ki bodo morali še naprej poučevati v Centru kulture Gustav, in sicer oddelek tolkal, del kitare in del harmonike. Prav tako potrebujemo še dvorano za nastope,“ pravi ravnateljica Simona Zdolšek. Občinska uprava že išče možnosti, dodatne prostore načrtuje urediti prav tako v Zgornjem trgu, v objektu Ipavčeva 17. A še prej mora najti denar. Podrobneje o načrtih, novi glasbeni šoli in vlaganjih v kulturo prisluhnite šentjurskemu županu Marku Diaciju v spodnjem posnetku. Prisluhnite tudi ravnateljici glasbene šole Simoni Zdolšek ter nekaj mladim glasbenikom. (AD) vir in nadaljevanje

Z novim letom dražja voda

Položnica bo v povprečju višja za dva evra Višina položnice se bo pri različnih uporabnikih različno spremenila. Spremembe so namreč povezane z vrsto in količino storitev. Za večino, to je več kot 6 tisoč odjemnih mest, bo povprečno položnica za vodo višja za 2 evra, to velja za tiste družine, ki so priklopljene na javno vodovodno omrežje in porabijo približno 12 m³ vode na mesec. Gospodinjstva v večstanovanjskem objektu, ki so priključena na javni vodovod, javno kanalizacijo in čistilno napravo, in imajo površino strehe po stanovanju 30 m², bodo za povprečno mesečno porabo 12 m³, po novem za vse komunalne storitve plačevala slabe 4 evre več kot doslej. V individualni hiši v centru naselja, ki je priključena na javni vodovod, javno kanalizacijo in čistilno napravo, voda pa je s strehe speljana v javno kanalizacijo, bodo za isto porabo vode po novem plačali 5,19 evra več. Če imajo vodo s strehe speljano v ponikanje, bodo plačevali 3,67 evra več kot doslej. V individualnih hišah na območju, kjer ni javnega vodovoda niti javne kanalizacije, pa se bodo komunalne storitve podražile za 1,25 evra. Nove cene bodo začele veljati takoj po novem letu. Višje položnice pa bodo gospodinjstva prvič prejela februarja prihodnje leto. Zakaj povišanje cen, smo preverili pri direktorju OKP-ja Bojanu Piršu. Prisluhnete mu lahko na spodnji povezavi. (SP)

140 let šolstva v Makolah

Na njej so se skupaj z občino in lokalnimi društvi poklonili tudi dnevu samostojnosti in enotnosti. Ponosni na zgodovino šole»V Makolah smo zelo ponosni, da imamo šolo s tako častitljivo obletnico. Šola stoji na istem mestu, kot je stala pred 140 leti, le da ima dosti lepšo, bolj sodobno podobo,« razlaga ravnateljica Silva Samastur in se ob tem ozira v preteklost: »Za šolsko stavbo se je vseskozi dobro skrbelo. Pred dobrimi 50-imi leti smo jo prizidali, kasneje smo jo priredili za potrebe devetletke. Ko je nastala nova občina Makole, smo dobili tudi šolsko telovadnico in knjižnico, v zadnjih letih je bila šola energetsko sanirana, prihodnje leto bo dobila še prenovljeno zunanje športno igrišče.« Največja, še neuresničena želja makolskih učencev in učiteljev pa je po besedah ravnateljice nova  kuhinja z jedilnico. Gre za velik finančni zalogaj, ki ga bo občina s prijavami na državne in evropske razpise poskušala uresničiti v prihodnjih letih. Nekaj utrinkov s prireditve si lahko ogledate v spodnji foto galeriji. (SP)

Stavbno nadomestilo v Celju še po starem

Ker so bile drugačne od današnjih, se je odločila za popravek odloka. A se je zapletlo. Tik pred zdajciNadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ) mora po zakonu plačati neposredni uporabnik zemljišč, torej lastnik, najemnik stanovanja oziroma poslovnega prostora ali imetnik stanovanjske pravice. Območje, na katerem se plačuje, določi občinski svet, prav tako, kolikšna bo obdavčitev. Večina svetnikov se je s predlogom spremembe odloka, ki se je med drugim navezoval na priporočila resornih ministrstev glede izboljšav na področju odmerjanja NUSZ ter uskladitve evidenc NUSZ z registri nepremičnin, strinjala. Nekateri pa se niso strinjali s točno določenim (tretjim) amandmajem, ki so ga občinske strokovne službe h gradivu za sejo dodale tik pred zdajci, saj ga niso mogli ustrezno preučiti. Po njem naj bi se vrednostna točka, ki je osnova za izračun NUSZ, zvišala za 3 odstotke, a za vsa zemljišča, torej za vse občane. Občina si je s tega naslova prihodnje leto obetala 200.000 evrov več. Namenila bi jih za vzpostavitev javnega potniškega prometa v Celju. Med razpravo sta se med drugim na temo podražitve oglasila Gregor Gregorin iz SMC, ki je dejal, da zvišanje točke za 3 odstotke ni usklajeno z inflacijo, in Brigita Čokl iz DeSUS, ki je poudarila: »Vsebina odloka ni sporna, sporni so dodatki - amandmaji tik pred zdajci.« Najprej odmor, nato zavrnitevPo burni razpravi so v svetniški skupini SLS, ki ima v občinskem svetu večino, predlagali odmor, da preučijo zadevo in se odločijo o glasovanju. V drugem delu seje je sledilo glasovanje. Najprej o prvih dveh, sicer ne spornih amandmajih, ki so ju svetniki z večino glasov potrdili. Pri tretjem amandmaju, ki se je nanašal na zvišanje NUSZ, pa je bila slika drugačna. Svetniki so z 20 glasovi proti, 7 za in 4 vzdržanimi zavrnili načrtovano podražitev. Celjska občina je tako dobila nov, posodobljen odlok o NUSZ, ki bo začel veljati z začetkom leta 2017. »Vrednost točke ostane ista, potniškega prometa pa drugo leto ne bo,« je po koncu glasovanja dejal župan Bojan Šrot. vir in nadaljevanje

Kozje s prenovljenim trškim jedrom

Nova komunalna infrastruktura, cesta, razsvetljava…Obnovo spomeniško zavarovanega trga so po besedah županje Milence Krajnc začeli že v letu 2012, ko so povsem obnovili oz. na novo zgradili komunalno infrastrukturo, vse od vodovoda, kanalizacije, elektrifikacije trga, do položitve telekom kabla in kabla za javno razsvetljavo, prav tako so obnovili lokalno cesto in javno pot skozi trg. »V letu 2013 so bile vse mirujoče površine tlakovane z granitnimi kockami, urejeni so bili priklopi objektov na meteorno kanalizacijsko omrežje, zgrajen nov parapetni zidek v enosmerni ulici in nabavljena nova urbana oprema, kot so koši za smeti, stojala za kolesa, pitnik, zasajena so bila tudi okrasna drevesa lip. Na novo so bile urejene tudi dostopne rampe in klančine do objektov v trgu ter postavljene enostavne varovalne kovane ograje ob objektih,« razlaga Milenca Krajnc in dodaja, da so to zimo končali še zadnjo fazo projekta, in sicer prenovo javne razsvetljave, ki jo krasi 23 ročno kovanih, energetsko varčnih svetilk. Sledi energetska sanancija stavbObčina namerava v prihodnjih letih nadaljevati obnovo trga. V ospredju bo toplotna sanacija mogočnih večstanovanjskih stavb z obnovo fasad in streh. Z naložbeno-vzdrževalnimi deli želi občina ohraniti kulturno dediščino, izboljšati življenjske pogoje v trgu in ohraniti oziroma povečati število prebivalcev v kraju in tudi sami občini. (tekst: SP, fotografije: Mojca Valenčak) vir in nadaljevanje

V Celju 28 tisočakov za igrišča

Novih otroških igral so se letos razveselili najmlajši na Iršičevi in Goriški ulici v mestni četrti Lava, otroci na Okrogarjevi ulici v Novi vasi in malčki, ki stanujejo v bližini športnega objekta v krajevni skupnosti Škofja vas. Na športnem igrišču v Košnici je celjska občina obnovila gole za mali nogomet, nabavila in namestila še en koš za košarko, postavila zaščitno ograjo za košarkaškima košema ter klopi. Novosti je bilo deležno tudi zunanje košarkarsko igrišče v Zagradu, ki je prav tako dobilo novo zaščitno mrežo za košema. Obnova igrišča v Škofji vasi je bila nekoliko zahtevnejša, odstraniti so namreč morali dotrajano varovalno mrežo in namestiti novo, na igrišču za mali nogomet in košarko pa izrisati talne črte ter sanirati razpoke, ki so se pojavile na asfaltiranem igrišču. (NS) vir in nadaljevanje

Spremljevalci

KOLEDAR DOGODKOV

Gospodarstvo

Rekordno leto za zreški Unior

Še leta 2012 je skupina Unior poslovala z izgubo, letošnje poslovno leto pa zaključila z desetimi milijoni evrov dobička. Kako jim je uspelo?Unior, ki sodi med večje slovenske izvoznike, je uspešno premostil nekajletno krizno obdobje in ohranil vse delovna mesta. Teh je okoli 2050 v matični družbi v Zrečah. In še skoraj enkrat toliko v preostalih 25 podjetjih v 19 državah, ki tvorijo skupino Unior. Najbolj kritični sta bili leti 2009 in 2012. Še pred štirimi leto so imeli 10-milijonsko izgubo. Letošnje prihodke so v primerjavi z lanskimi povečali za skoraj 7 odstotkov, dobiček pa bo težak okoli 10 milijonov evrov. "K dobrim poslovnim rezultatom je pripomoglo boljše gospodarsko okolje, seveda pa to za uspešen preboj Uniorja ne bi zadostovalo, če ne bi optimizirali poslovanja s stroškovnega in prodajnega vidika. Klestili smo stroške in selekcionirali proizvodni program - več imamo inovativnih produktov z višjo dodano vrednostjo," pojasnjuje predsednik uprave Darko Hrastnik. Uniorjevi najpomembnejši in največji kupci so ugledna podjetja v avtomobilski industriji. Konkurenca je na mednarodnih trgih vedno bolj neizprosna, zato so toliko bolj veseli, da jim uspeva ohranjati konkurenčnost in s tem prodajo. Da je letošnjo poslovno leto za Unior najuspešnejše doslej, sta med drugim pripomogla dva več deset milijonov evrov vredna posla v avtomobilski industriji. O njih predsednik uprave Darko Hrastnik v spodnjem posnetku. (BF)

Unior lažje do denarja za rayvoj in poplačilo dolgov

Kaj to pomeni za uspešnega izvoznika? Kupca za program Turizem (še) niSpomnimo, da je bil Unior v najbolj kriznem letu 2012 prisiljen 144 milijonski kredit do 12 bank reprogramirati na daljše časovno obdobje, in sicer do leta 2019. Zdaj bo laže, saj je Unior zaradi izboljšane bonitete pridobil 112,8 milijona evrov vredno sindicirano posojilo konzorcija šestih bank - Nove ljubljanske banke, Nove kreditne banke Maribor, Abanke, Gorenjske banke, Banke Koper in Sberbank. In to pod boljšimi pogoji. "Okoli 100 milijonov je šlo za poplačilo starih dolgov, razliko pa bomo porabili za obratna sredstva in uravnavanje denarnega toka. Do leta 2023, ko sindicirano posojilo zapade v poplačilo, bomo z letnimi plačili po okoli sedem milijonov evrov odplačal 50,9 milijona evrov, leta 2023 pa še preostalih 61,9 milijona evrov," je poudaril predsednik Uniorjeve uprave Darko Hrastnik in povedal še, da kupca za program Turizem (Terme Zreče in RTC Rogla) še vedno niso našli. Do konca januarja se bodo odločili, ali bodo prodajo za leto ali dve ustavili ali pa z njo nadaljevali. Unior je tudi 97-odstotni lastnik RTC Krvavec. Po Hrastnikovih napovedih naj bi ga prodali spomladi prihodnje leto. "O tem, kdo se zanima za Krvavec, še ne želim govoriti. Lahko povem le, da potekata dva skrbna pregleda. Novi lastnik pa najverjetneje ne bo tujec," je skrivnosten Hrastnik. Uniorju banke zaupajoŠe leta 2013 je Unior posloval z izgubo, letos pa predvidevajo deset milijonov evrov dobička. Predsednik uprave Nove ljubljanske banke Blaž Brodnjak pravi, da banke pozorno spremljajo slovenska podjetja. "Podpiramo dobre podjetniške zgodbe. In takšno piše tudi Unior. Gre za eno večjih sindiciranih posojil v slovenskem prostoru. Skupaj z drugimi bankami, ki so v tem poslu odigrale pomembno vlogo, dokazujemo, da v podpori slovenskemu gospodarstvu znamo in zmoremo stopiti skupaj," poudarja Brodnjak, ki zagotavlja, da bodo banke vedno stale ob strani podjetjem z jasno in ambiciozno poslovno vizijo. Izjavama Darka Hrastnika in Blaža Bordnjaka prisluhnite v spodnjem posnetku. (BF)

Kapitalska okrepitev v Atriju Celje

Potem, ko se je v zadnjih letih soočalo s finančnimi težavami, je odslej del nove, večje nepremičninske družbe Atrij Fisa, s sedežem v Celju. Na poti okrevanjaAtrij Celje, ki spada med največja podjetja za upravljanje nepremičnin na Celjskem, deluje že dobrih 37 let. Upravlja z več kot 300 objekti na širšem celjskem območju, v zadnjih letih pa se je, tudi zaradi razmer na trgu, soočal s finančnimi težavami. „Imeli smo premalo kapitala, zato so se pojavile motnje v tekočem poslovanju,“ je pojasnil direktor Radovan Cink. Da bi izboljšali poslovanje, so si v podjetju že več let prizadevali najti strateškega partnerja, ki bi Atrij Celje kapitalsko okrepil. To jim je sedaj uspelo s priključitvijo, k večji nepremičninski družbi Atrij Fisa, katere 60 odstotni lastnik je fružba Fisa nepremičnine iz Murske Sobote. Atrij Celje ima v novonastali družbi, ki bo poslovala na dosedanjem naslovu v Celju, 30 odstotni delež. Podjetje pa kljub združitvi ohranja vse dosedanje aktivnosti in nadaljuje delo. (NS)

Šport

Tajfun išče novega trenerja

Celjske košarkarice po nove lovorike

Sebastijan in Thor tretja na svetu!

Ves trud je poplačan  To ni prvi velik uspeh članov Kinološkega društva reševalnih psov Celje. Lani je Nevenka Štor s psičko Neli postala celo svetovna prvakinja. Bronasto odličje Sebastijana Straška in triletnega labradorca Thora je nova izjemna uvrstitev na tekmovanjih najvišjega nivoja. »Ves vložen trud, vse ure in nadure treninga žanjejo svoje rezultate. Stopničke na svetovnem prvenstvu so le potrditev, da sva na pravi poti,« je po prihodu iz Torina, ki je gostil prvenstvo, povedal Sebastijan. Še več je razkril v pogovoru z Martinom Kacbekom. Prisluhnite v spodnjem posnetku. (AD)

Olimpijska prvakinja na poštni znamki

Pošta Slovenije je skupaj z judo klubom Z`dežele Sankaku in Filatelistično zvezo Slovenije predstavila posebno poštno znamko, na kateri je upodobljena zlata celjska olimpijka Tina Trstenjak. Trstenjakova se je tako pridružila svoji klubski kolegici Urški Žolnir in vsem slovenskim olimpijcem, ki so doslej osvojili zlate kolajne in že imajo svojo znamko. Med njimi so Iztok Čop, Luka Špik, Rajmond Debevec in Primož Kozmus. Nekaj utrinkov s predstavitve na Lopati v spodnji galeriji, prisluhnite pa tudi Tini Trstenjak o pomenu lastne priložnostne znamke. (NS)

Podčetrtek gosti evropsko prvenstvo v badmintonu

Rekordna udeležbaUdeležba na tem evropskem prvenstvu je rekordna, saj se tekmovanja udeležuje 1014 igralcev iz 36 držav. Tekmovalci, stari od 35 let pa do več 70 let, se v Podčetrtku merijo v petih panogah in osmih starostnih kategorijah. Slovenijo predstavlja 30 igralcev. »Nimamo nobenega izrazitega favorita. Če bo kateri od naših tekmovalcev prišel do četrtfinala, bo to že zelo lep rezultat,» ocenjuje sekretar Badmintonske zveze Slovenije in vodja tekmovanja Matevž Šrekl. Vrhunec tekmovanj bo v soboto, ko bodo na sporedu finalne tekme.Podčetrtek se je izkazal kot dober gostiteljOrganizacija največjega evropskega tekmovanja je po Šreklovih besedah zelo veliko priznanje za Slovenijo. »Naša država tako veliko tekmovanje gosti prvič, počaščeni smo da, nam je Evropska zveza zaupala organizacijo prvenstva,« razlaga Šrekl in poudarja, da se je Podčetrtek izkazal kot dober gostitelj. »Z občino Podčetrtek in Termami Olimia zelo dobro sodelujemo že nekaj let. V Podčetrtku smo izvedli že dve mednarodni poletni šoli badmintona, imeli smo skupščino Evropske zveze… Pogoji tukaj so nam pisani na kožo, športna dvorana je v neposredni bližini hotelov, tako da dodatni prevozi niso potrebni. V ta zdraviliški kraj se zato radi vedno znova vračamo,« še pravi sekretar Badminton zveze Slovenije Matevž Šrekl. (SP)

Celjski hokejisti pred novo sezono

Odšlo več vidnih imenKlub se je pred novo sezono soočil z več spremembami v članski ekipi. „Iz kluba so odšli igralci, ki so prihajali z Gorenjske. Zelo bomo pogrešali Tomija Hafnerja, Roka Stojanovića, Žiga Sveteta in pa seveda našega najboljšega domačega igralca, Žana Jezovška,“ razlaga predsednik celjskega hokejskega kluba Milan Rajtmajer. Tako je okostje ekipe iz domačih igralcev, pripeljali so še nekaj okrepitev iz Maribora in Ljubljane. Cilj tretje mesto Klubu je ostal zvest glavni sponzor, podjetje ECE Celje. In cilji? V državnem prvenstvu je osnovni cilj preboj v polfinale končnice ter vsaj končno tretje mesto. in osvojiti tretje mesto v državi. „To je uresničljiv cilj, saj menimo, da smo po kakovosti tretji najboljši kolektiv v Sloveniji,“ pravi Rajtmajer. Dodaja, da bodo veliko pozornosti namenjali tudi razvoju mladih selekcij. „Cilj je, da bomo v naslednjih letih znova zapolnili vse mlajše selekcije,“ pojasnjuje V hokejsko šolo se bodo trudili pripeljati čim več otrok, z naborom bodo začeli že v vrtcih in nižjih razredih osnovnih šol. Zato bodo na vsako člansko tekmo povabili en razred otrok. Prav tako bodo za promocijo hokeja na šolah poskrbeli trenerji in igralci. In kakšni sploh so pogoji za hokej v Celju? O tem predsednik kluba Milan Rajtmajer v spodnjem posnetku. (PŽ) vir in nadaljevanje

Počitnice na snegu - Radio Štajerski val

Dr. Pušnik - Kozjanski zdravnik II. del (božič)

Zdravje

Stara očala za dober namen

Tim Gajser ne prižiga petard

Kultura in zabava

Renato Jelenček, igralec, ki je želel postati oficir

Zaznamovala sta ga mirnost prekmurske ravnice in primorski temperament njegovih prednikov, zato se povsod počuti kot doma.  Renato Jenček, ki je v mladih letih želel postati oficir in celo duhovnik, je svojo igralsko kariero pričel v gledališču v Novi Gorici, katerega štipendist je bil. Krajši čas je igral v Mariboru, nato pa se je ustalil v Celju, kjer si je ustvaril tudi družino. "Skozi življenje kar mirno plujem," pravi Renato Jenček, ki ga skozi življenje vodijo preprosta humanistična načela: "Strpnost, prijaznost ter individualnost do te mere, da ne škodiš drugim in da skrbiš za tebi ljube ljudi ..." V tej sezoni ga v SLG Celje med drugim lahko vidite v predstavi za otroke Jakec in breskev velikanka, pravkar pa so se začele priprave na predstavo Romeo in Julija, v kateri Jenček igra očeta Capuleta. Premiera bo v februarju 2017. V radijskem srečanju z Greto Kokot Rajković je Renato Jenček spregovoril o pripravah na različne vloge, o svojih avtorskih in filmskih projektih ter o zorenju igralca in življenju v gledališču nasploh. Posnetek spodaj. pogovor v povezavi

Praznujemo samostojnost in enotnost

JLA kljubovala osamosvojitviNa podlagi plebiscitne odločitve za samostojno Slovenijo je slovenska skupščina 25. junija 1991 uzakonila Temeljno ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije ter Deklaracijo o neodvisnosti in tako postavila formalni temelj slovenski samostojnosti. Osamosvojitev Slovenije od Jugoslavije je skušala s silo zatreti Jugoslovanska ljudska armada, v bran novoustanovljeni državi pa so se postavile slovenske oborožene sile - Teritorialna obramba in slovenska policija. Spopadi so se začeli 27. junija. Neomajnost naroda, vojske in policijeSlovenska vojska in policija sta v nekaj dneh ustavili več oklepnih enot, vnovič zasedli mejne prehode, jugoslovansko vojsko na naših tleh pa blokirali v vojašnicah. Spopadi so končali 3. julija 1991 in jugoslovanska vojska se je začela umikati v vojašnice. Na začetku julija 1991 so se po posredovanju Evropske skupnosti na Brionih začela pogajanja med Jugoslavijo, Slovenijo in Hrvaško. Podpisali so t. i. brionsko deklaracijo, ki jo je 10. julija potrdila tudi slovenska skupščina. Z njo je Slovenija sicer uradno za tri mesece zamrznila osamosvajanje, dejansko pa je le še pospešila njegovo izvajanje. Prve države so medtem že priznale samostojno Slovenijo. 15. januarja 1992 je slovensko državo priznala večina članic Evropske skupnosti, 22. maja 1992 pa je postala tudi 176. članica OZN-a. Nas pa je zanimalo, kaj menite o povezanosti naroda dandanes, pa tudi ali ste ponosni, da ste Slovenec(ka)? Nekaj vaših mnenj smo ujeli na ulici - prisluhnite jim v spodnjem posnetku. (BF) v povezavi   SMO KOT NAROD POVEZANI

Celjski škof ob božiču o pomenu pomoči

„Kakor je Jezus hodil okrog in dobroto delil ter nam v priliki o usmiljenem samarijanu pokazal, kako moramo skrbeti za vsakega človeka, tako naj bi tudi mi delali dobro vsem ljudem, še posebej tistim, ki so v stiski in so potrebni naše bližine in pomoči,“ je v svoji božični poslanici med drugim poudaril celjski škof msgr. dr. Stanislav Lipovšek in dodal: „Kristjani, učenci Jezusa Kristusa, smo poklicani, da smo z vsemi ljudmi, ki v srcu dobro mislijo, vedno pripravljeni pomagati in reševati probleme v naši družbi in v današnjem svetu, v katerem je veliko teme, krivic in trpljenja vseh vrst. Tu naj sveti naša luč.“ Celotni poslanici celjskega škofa prisluhniote v spodnjem posnetku. (AD) v povezavi ...  BOŽIČNA POSLANICA CELJSKEGA ŠKOFA

Praznično srečanje s patrom Karlom Gržanom

Pater Karel Gržan je napisal že več kot 30 knjig - za otroke in mladino ter za odrasle. Med njimi so "Le kaj počne bog v nebesih, ko je na zemlji toliko trpečih" ali "Živeti je priložnost" in zadnja "Vstanimo v suženjstvo zakleti". Pa še več jih bo. Pater Karel Geržan je tudi arheolog in predavatelj ter nesebičen pomočnik ljudem v stiski, tudi zasvojencem. V spodnjem posnetku prisluhnite njegovemu pogovoru z Mimico Kidrič. v povezavi ...

Pravijo mu slovenski David Copperfield

Predsednik republike Borut Pahor, hokejski in košarkarski as Anže Kopitar in Goran Dragić, hrvaška estradnica Severina … Le nekaj znanih imen, ki jim je imel Magic Aleksander čast predstaviti svoje trike. Lahko bi tudi rekli, da so imeli oni čast, da je mladi čarodej čaral zanje. „Ne morem izbrati, pred kom mi je bilo najljubše nastopati, ker vsak je bil nekaj posebnega. Sicer pa vedno, ko kažem nek trik, poskušam narediti iz njega spomin, da si ga bo ta oseba za vedno zapomnila. Zato gledam globoko v oči, se osebe dotaknem, to da dodaten čar magiji. Tako mi je pri vsakem, za kogar čaram, najpomembnejša njegova reakcija. Ker je vsaka drugačna in posebna, je vsaka toliko vredna, ne glede na to, komu kažem trik,“ pravi Magic Aleksander. Kaj vse je še povedal v zanimivem pogovoru s Katjo in Davorjem in kako je osupnil Katjo, prisluhnite v spodnjem posnetku. (AD)

Talentirani argentinec s Ptuja na Štajerskem valu

Leto spremembIsaaca Palmo je v Slovenijo, iz drugega konca sveta, sprva pripeljala služba, a ostal je zaradi ljubezni. Na Ptuju je spoznal svojo ženo Patricijo, za katero vedno znova pove, kako jo ima rad in kakšen navdih mu je. Za 25-letnika, ki je v Sloveniji komaj eno leto, se je v tem času veliko spremenilo. Preselil se je čez lužo, se poročil ter uresničil veliko željo, stati na odru oddaje Slovenija ima talent. Tudi učenje slovenskega jezika ni mačji kašelj, a kot pravi Isaac, je njegova učiteljica prav njegova žena. Kaj vse je ob obisku v našem studiu še zaupal Katji Žolgar, kakšni so njegovi načrti, česa si želi in kako se je počutil ob ustvarjanju nove skladbe in videospota z Manco Špik, prisluhnite v spodnjem posnetku. (NS) nadaljevanje ...

V odlični družbi pevk in božičkov

S pesmijo lepšajo praznikeV skupini Terca so učenke od petega do devetega razreda Osnovne šole Franja Malgaja Šentjur. Pred božičem že tradicionalno obiščejo različne ustanove v Šentjurju in Celju – od bolnišnice in domov starejših do srednjih šol. Zapele so tudi županu. Kako je pesem zadonela v našem studiu, prisluhnite v spodnjem posnetku. Božičkova rundaTradicionalno postaja že tudi predbožično kolesarjenje okoli 20-ih Božičkov, ob tej priložnosti združenih v „Božičkovo rundo“. Na poti iz Šentjurja do Šmarja pri Jelšah obiščejo vrtce in šole, letos so petek popestrili kar tisoč otrokom! Pot so začeli na našem radiu, prisluhnite, kaj so povedali. (AD)

Vinska dama Tadeja Vodovnik Plevnik

O skrivnostih vina in življenja je Tadeja Vodovnik Plevnik spregovorila v radijskem srečanju s Tanjo Jurjec. Tadeja Vodovnik Plevnik se ukvarja s kakovostjo vina, širjenjem kulture pitja vina, pa tudi s preverjanjem kakovosti in ocenjevanjem vina. Že od malega je občudovala očeta, mag. Antona Vodovnika, starosto slovenskih vinskih strokovnjakov, ki jo je navduševal nad svojim delom, ona pa mu je radovedno sledila in prebirala strokovno literaturo. Z očetom sta sodelovala pri nastajanju kuharske knjige Harmonija okusov mojstra Ivana Ivačiča, v poglavju o druženju vina in hrane. Že več kot dve desetletji ureja zbornik Vinski letnik, piše strokovne članke za različne strokovne časopise in revije, je soavtorica skripte Vinarstvo ter knjig Nasveti za vinarje in Od mošta do kozarca. Odlična predavateljica je leta 1998 na predavanju v Šmarju pri Jelšah spoznala moža Matjaža in se leta 2005 iz Maribora preselila v Koretno pri Šmarju. Na kmetiji se ukvarjajo z  živinorejo in vinogradništvom. S hčerko Zalo uživata na sprehodih s psom, sicer pa rada posluša dobro glasbo in ob strokovni literaturi najraje bere poezijo. Tadeja Vodovnik Plevnik je kot vinska dama članica Evropskega reda vitezov vina, kjer kot poznavalka lepe besede moderira številne dogodke. Leta 2012 je za svoje delo prejela tudi priznanje občine Šmarje pri Jelšah. Celoten pogovor je na voljo v spodnjem posnetku.

Črna kronika

En pok mladoletniku spremenil življenje

Ostal je brez obeh rokKot so sporočili iz celjske policijske uprave, se je mladoletnik pri rokovanju s pirotehničnim izdelkom poškodoval v svoji sobi, v domači hiši. Policisti in kriminalisti še zbirajo obvestila o izvoru pirotehničnega sredstva. Prav tako še ni potrjeno, za kateri izdelek je šlo. Pri eksploziji je fant dobil izjemno hude poškodbe obeh rok, morali so ju amputirati, ter poškodbe glave. Eksplozija je bila tako močna, da je poškodovala tudi del sobe. Policisti poostreno v okolici šolCeljski policisti na območju Policijske uprave Celje tudi letos izvajajo številne aktivnosti za zmanjševanje posledic uporabe pirotehnike. Od začetka decembra policisti vsakodnevno intenzivno nadzirajo tudi okolice srednjih šol v Celju ter avtobusne in železniške postaje. Vse občane, posebej mladoletnike, znova opozarjajo, da se izogibate uporabi pirotehnike, saj so posledice uporabe pogosto tragične. Če pa jo boste že uporabljali, je ne kupujete na tržnicah, bolšjih sejmih ali drugje na ulicah. Izkušnje namreč kažejo, da je uporaba teh izdelkov zelo nevarna in tudi telesne poškodbe, ki so jih policisti zaradi uporabe pirotehnike obravnavali v preteklih letih, so v največji meri posledica uporabe pirotehnike, kupljene na črnem trgu. Letošnji ambasador akcije „Bodi zvezda, ne meči petard“, motokrosist Tim Gajser, ne meče petard. Kaj še pravi o uporabi pirotehnike, si preberite TUKAJ. (NS)

Dva huje poškodovana na šentjurskih cestah

Nesreča na prehodu za pešcePrva nesreča se je zgodila na Ulici Dušana Kvedra. „19-letna voznica je vozila osebno vozilo iz smeri Dol proti centru Šentjurja. Ko je pripeljala v neposredno bližino križišča s Trubarjevo ulico do označenega prehoda za pešce, ni pustila prednosti 68-letni peški, ki je v tistem trenutku iz njene desne smeri stopila na prehod za pešce in začela prečkati Ulico Dušana Kvedra. Voznica je brez zaviranja s prednjim delom svojega vozila trčila v peško,“ so sporočili iz celjske policijske uprave in dodali, da se je peška v trčenju hudo poškodovala. V jarek in drevoDruga prometna nesreče se je isto popoldne zgodila na regionalni cesti zven naselja Šentjur. 20-letni voznik je v dolgem nepreglednem ovinku zaradi prehitre vožnje zapeljal desno izven vozišča v obcestni jarek. Pri tem je z zadnjim desnim bočnim delom vozila silovito trčil v drevo. 20-letni voznik, ki je vozil neregistriran avto, se je v prometni nesreči po podatkih policistov lažje poškodoval, njegov 20-letni sopotnik pa huje. (AD)

Afganistanca izkoristila nepozornost tovornjakarja

Skrita med tovorom Policiste je o pribežnikih obvestil voznik srbskega tovornega vozila. Pod ponjavo na tovornjaku ju je namreč opazil med razlaganjem tovora v skladišču podjetja na Kersnikovi ulici v Celju. Z zbiranjem obvestil so policisti ugotovili, da sta tujca Afganistanca, stara 30 in 39 let. Ilegalno sta prestopila mejo, nato pa se v vozilo skrila na slovenski strani meje. Po podatkih Policijske uprave Celje sta oba zaprosila za mednarodno zaščito. (AD) 

Pretepla jo je s sesalcem

Prepoved približevanjaTako v Žalcu kot Mozirju sta partnerja po podatkih Policijske uprave Celje dalj časa izvajala fizično in psihično nasilje nad partnerkama. Pri fizičnem obračunavanju sta ju večkrat tudi lažje telesno poškodovala. Obema so izrekli ukrep prepovedi približevanja partnerkama in otrokom. Prav tako ju bodo kazensko ovadili. Nasilje v blokuV Celju pa so morali policisti posredovati na Brodarjevi ulici. „49-letna stanovalka je s kovinsko cevjo od električnega sesalca pretepla 46-letno stanovalko v stanovanjskem bloku. Pri tem jo je lažje telesno poškodovala,“ so sporočili iz policije. Tudi njo bodo ovadili. (AD)  

Radio Štajerski val

Dec 27, 2016
En pok mladoletniku spremenil življenje
Ostal je brez obeh rokKot so sporočili iz celjske policijske uprave, se je mladoletnik pri rokovanju s pirotehničnim ...
(0)
Dec 27, 2016
Dva huje poškodovana na šentjurskih cestah
Nesreča na prehodu za pešcePrva nesreča se je zgodila na Ulici Dušana Kvedra. „19-letna ...
(0)
Dec 27, 2016
Afganistanca izkoristila nepozornost tovornjakarja
Skrita med tovorom Policiste je o pribežnikih obvestil voznik srbskega tovornega vozila. Pod ponjavo na tovornjaku ...
(0)
Dec 27, 2016
Pretepla jo je s sesalcem
Prepoved približevanjaTako v Žalcu kot Mozirju sta partnerja po podatkih Policijske uprave Celje dalj časa izvajala ...
(0)
Dec 27, 2016
Stara očala za dober namen
Več kot 400 očal za slabovidne v revnih deželahOptika Gobec se je v akciji združila s partnerjema Optiko ...
(0)
Dec 27, 2016
Tim Gajser ne prižiga petard
Tim nagovarja predvsem mladeDecember zaznamujeta tudi pokanje petard in prižiganje ognjemetov. "So oslepitve, ...
(0)
Dec 27, 2016
Renato Jelenček, igralec, ki je želel postati ...
Zaznamovala sta ga mirnost prekmurske ravnice in primorski temperament njegovih prednikov, zato se povsod počuti ...
(0)
Dec 27, 2016
Praznujemo samostojnost in enotnost
JLA kljubovala osamosvojitviNa podlagi plebiscitne odločitve za samostojno Slovenijo je slovenska skupščina 25. ...
(0)
Dec 27, 2016
Celjski škof ob božiču o pomenu pomoči
„Kakor je Jezus hodil okrog in dobroto delil ter nam v priliki o usmiljenem samarijanu pokazal, kako moramo ...
(0)
Dec 27, 2016
Praznično srečanje s patrom Karlom Gržanom
Pater Karel Gržan je napisal že več kot 30 knjig - za otroke in mladino ter za odrasle. Med njimi so "Le ...
(0)
Dec 27, 2016
Pravijo mu slovenski David Copperfield
Predsednik republike Borut Pahor, hokejski in košarkarski as Anže Kopitar in Goran Dragić, hrvaška ...
(0)