objavi na
pozareport.si

forum

Slovenija

Sobota, 8. junij 2019 ob 08:54

To je šolstvo, ki se bo znašlo na Evropskem sodišču za človekove pravice?!
... In ta dvoličnost slovenske politike ogroža tudi uresničevanje mednarodnih interesov Slovenije.
Forum !

Odpri galerijo

Jernej Pikalo je minister za izobraževanje, znanost in šport v vladi Marjana Šarca.

Piše: dr. Peter Gregorčič

Volitve v Evropski parlament so za nami. V volilni kampanji so se parlamentarne stranke in liste opredelile tudi do spoštovanja mednarodnega prava. Njihova stališča do vstopa Hrvaške v Schengensko območje je objavil portal IUS-INFO (*1). Večina je izjavila, da mora Hrvaška pred vstopom v Schengensko območje dokazati spoštovanje mednarodnega prava z implementacijo obvezne in pravnomočne arbitražne razsodbe o meji s Slovenijo. Tako stališče sta zagovarjali tudi vladni stranki SD in LMŠ, ki imata po novem v Evropskem parlamentu polovico vseh slovenskih poslancev. Pri tem je SD trdil, da je "spoštovanje vladavine prava in sprejetih obvez in dogovorov samoumevni predpogoj za vstop v schengensko območje," LMŠ pa k temu dodal, da "ne pristajajo na kršitve mednarodnega, evropskega in nacionalnega prava."

Čeprav se vladne stranke, ko gre za vprašanje arbitražne razsodbe, rade sklicujejo na vladavino prava in so kritične do mlačnih odzivov Evropske komisije, pa same doma vladavine prava ne spoštujejo. Konec leta 2018 je bilo namreč v Sloveniji neuresničenih kar 14 odločb Ustavnega sodišča (*2). Med njimi je tudi odločba št U-I-269/12, v kateri je Ustavno sodišče že pol desetletja nazaj odločilo, da mora Državni zbor izenačiti financiranje javnoveljavnih osnovnošolskih programov v državnih in zasebnih šolah. Odločba še vedno ni uresničena. Njeni uresničitvi se namreč ta ista politika, ki poskuša v tujini doseči uresničitev arbitražne razsodbe s sklicevanjem na vladavino prava, vztrajno upira. In to izključno zato, ker se razsodba najvišjega sodišča v državi ne sklada z njeno politično agendo in ideologijo. V tem je dejansko povsem enaka Hrvaški, ki se na ravni Evropske unije upira uresničitvi obvezne razsodbe mednarodnega arbitražnega sodišča iz povsem enakih, ideološko obarvanih političnih razlogov.

V odločbi Ustavnega sodišča ugotovljena neustavnost je nerešena že sedem let. Pravica do brezplačnega osnovnošolskega izobraževanja pa traja devet let. Zato Republika Slovenija že grobo krši človekovo pravico do sojenja v razumnem roku, ki je del pravice do poštenega sojenja iz prvega odstavka 6. člena Evropske konvencije o varovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice namreč uveljavlja stališče, da je ob presoji kršitev do sojenja v razumnem roku v čas trajanja postopka potrebno všteti tudi čas do takrat, ko je pravica, ki je bila teoretično in formalno priznana v pravnomočni sodni odločbi, dejansko uresničena. Evropsko sodišče za človekove pravice je namreč že večkrat poudarilo, da je pravica, ki jo prizna sodišče, zgolj navidezna, če notranji pravni red države pogodbenice dopušča, da pravnomočna in zavezujoča odločitev sodišča ostane neuresničena na škodo ene izmed strank v postopku (*3).

Kršenje te pravice je posebej očitno tudi s stališča, da je bila že leta 2016 na Ustavno sodišče vložena nova pobuda. V njej so pobudniki sodišču predlagali, naj stopnjuje sankcijo na način, da samo določi način izvršitve in s tem zavaruje njihov ustavnopravni položaj. Sodišče pobudo obravnava absolutno prednostno pod opravilno številko U-I-110/16 (*4). Kljub temu pa o njej tudi po treh letih še vedno ni odločilo. Celo več, predsednik Ustavnega sodišča, prof. dr. Rajko Knez, je v Poročilu o delu Ustavnega sodišča RS 2018 zapisal (*5), da meni, da so številne še neupoštevane odločbe Ustavnega sodišča "že v postopku spremembe zakonodaje in se torej lahko pričakuje njihovo uresničitev," kar kaže na to, "da je Ustavno sodišče slišano" in posledično na to "problematiko zaradi navedenih okoliščin zre nekoliko bolj pozitivno". Taka izjava zagotovo slabi položaj Ustavnega sodišča, zato se ne gre čuditi velikemu številu njegovih neuresničenih odločb. Poleg tega pa taka pasivnost sodišča vzbuja tudi dvom o kršitvi načela delitve oblasti (drugi odstavek 3. člena Ustave), saj se zdi, da izvršilna, zakonodajna in sodna veja oblasti delujejo skupaj (dogovorno) proti posamezniku, katerega ustavne pravice so kršene.
To je še dodatno očitno po tem, ko Vlada v zakonodajni postopek vložila predlog, s katerim naj bi ugotovljeno neustavnost odpravilo. A natančna analiza predloga pokaže ravno nasprotno – namreč to, da omenjeni predlog neustavnost celo poglablja. Z njim predlagatelj zasleduje izključno en cilj - kaznovanje pobudnikov (staršev učencev v katoliški zasebni osnovni šoli in ustanovitelja te osnovne šole), ker so zakonsko določilo o državnem financiranju javnoveljavnega programa v zasebnih osnovnih šolah izpodbijali pred Ustavnim sodiščem in pri tem uspeli. Poleg tega je predlog vložen po rednem zakonodajnem postopku. Zato v okviru rokov, ki jih določa Poslovnik Državnega zbora za redni postopek, njegovo sprejetje ni mogoče pred začetkom novega šolskega leta, kot v medijih zatrjuje minister.

Posledično se lahko zgodi, da bo primer dobil evropske razsežnosti. Znajde se lahko pred Evropskim sodiščem za človekove pravice. Tedaj bo zanimivo opazovati, kako bodo na novo izvoljeni evropski poslanci v Bruslju utemeljevali dvoličnost slovenske politike. Po eni strani bodo namreč morali vztrajati, da vladavina prava terja uresničitev mednarodne arbitražne razsodbe o meji med Slovenijo in Hrvaško. Po drugi strani pa razsežnosti neuresničene odločbe Ustavnega sodišča tudi Evropi jasno kažejo, da Republika Slovenija doma vladavine prava ne uveljavlja. Doma namreč ta ista politika, ki v Bruslju od drugih držav zahteva spoštovanje mednarodnega, evropskega in nacionalnega prava, deluje povsem enako kot Hrvaška v mednarodnem prostoru – odločbe sodišč, ki niso v njenem ideološko-političnem interesu preprosto ignorira in jim oporeka veljavnost. Gre torej za dvoličnost slovenske politike, ki s tem ogroža tudi uresničevanje mednarodnih interesov Slovenije.

(Dr. Peter Gregorčič je pobudnik za začetek postopka za oceno ustavnosti št. U-I-269/12, in pobudnik v zadevi št. U-I-110/16, ki jo sodišče obravnava absolutno prednostno.)

Kolumne izražajo stališča avtorja in ne nujno ustanovitelja spletnega portala Požareport.

*1 Vir: https://www.iusinfo.si/medijsko-sredisce/dnevne-novice/241905
*2 Vir: Poročilo o delu Ustavnega sodišča 2018, str. 16; dostopno na: https://www.us-rs.si/media/porocilo.o.delu.za.leto.2018.pdf
*3 Prim.: Hornsby proti Grčiji, št. 18357/91 z dne 19. 3. 1997, dostopno na: https://hudoc.echr.coe.int/eng#{%22itemid%22:[%22001-58020%22]}
*4 Vir: https://www.us-rs.si/neresene-zadeve/vpogled-v-stanje-zadeve/?search=U-I-110%2F16&x=28&y=13
*5 Glej Poročilo iz opombe 2, str. 6-7

Poglejte si tudi zadnjo oddajo #Faktor.com na TV3:

Sorodne vsebine

Galerija slik

Teme
Ustavno sodišče Vlada Marjana Šarca Evropsko sodišče za človekove pravice Jernej Pikalo Peter Gregorčič

objavi na pozareport.si

Zadnji komentarji

slavko pezdir

2019-06-23 10:14:02


Ko se bodo naši politiki, medijski dreserji javnega mnenja in običajni volivci naslednjič ponovno zgražali nad nizko volilno udeležbo, naj se spomnijo, da je ta vse nižja prav zaradi splošno prepoznanega neustavnega sorazmernega volilnega sistema (po veljavni presoji Ustavnega sodišča RS), ki generira od volivcev odtujeno in nedemokratično strankokracijo poslancev v Državnem zboru RS. Le od volilne baze popolnoma odtujeni in neodvisni poslanci, ki jih skrbijo le lastni osebni in strankarski partikularni interesi ter njihova obramba za vsako ceno, so sposobni na tako bizaren in prozoren način, kot smo ga lahko doživeli, reševati samopašnega in prezirljivega "multipraktik ministra s teflonsko kožo - vojaka Erjavca", zato da bi branili in utrjevali še naprej predvsem svoje partikularne osebne in strankarske interese ter interese vladajočega politično-kriminalnega podzemlja "ugrabljene države", Za odtujeno in nikomur odgovorno vladajočo strankokracijo v DZ RS, ki v skladu s svojimi partikularnimi interesi samovoljno izbira in postavlja še za razred bolj odtujeno in samopašno izvršilno vejo oblasti, niso ne pomembni in ne veljavni nikakršni politični, strokovni in etični argumenti opozicije. Za aktualno izvršilno in zakonodajno vejo oblasti v RS so le samovoljno in arbitrarno veljavne in izvršljive celo veljavne odločbe Ustavnega sodišča RS, kar pomeni, da je vladajoča strankokracija na Slovenskem, kakor jo poosebljata "manjšinska" vlada Marjana Šarca in vladajoča koalicija LMŠ, SD, SMC, SAB in Desusa s konstitutivno podporo koalicijsko-opozicijske Levice, temeljni in najbolj poguben generator neustavnosti in protiustavnosti, najmogočnejši kršitelj in ogroževalec demokracije, vladavine prava in dobesedno sistemski sovražnik univerzalnih temeljnih človekovih pravic in svoboščin v RS kot (vsaj formalno) enakopravni in enakovredni članici skupnosti EU. Dokler bo vladajoča kleptokracija in nedemokratično izvoljena strankokracija lahko na tako perverzno pristran(kar)ski način branila in ubranila svoje najbolj politično, strokovno in etično kompromitirane funkcionarje ter z njimi sistematično nižala zaupanje v vladajočo politiko in politike ter s tem posredno tudi v formalno demokratični in pluralni večstrankarski sistem, bo volilna udeležba padala kot izraz vse poraznejšega nezaupanja v veljavni politični sistem in njegove najvidnejše kreatorje in nosilce.

Prijatelji

Sašo Lapnaprimer JanezNika PercHiše Natura Ludvik Romšak s.p.Dejan GavrilovićAna VukovičAlenka MedičGoran GerasimovićStefania BojićErnest SkrjanecLaščan ZlatorogBranko GaberTV3 Medias

NAJBOLJ OBISKANO

To je šolstvo, ki se bo znašlo na Evropskem sodišču za človekove pravice?!