objavi na
pozareport.si

forum

7 dni v tednu

Petek, 24. maj 2019 ob 21:47

Znotraj Zveze borcev divja vojna, borijo se, kdo bo novi predsednik. Namesto zloglasnega Turnška se vidi Blaž Kavčič.
Nedelja - 16. junij: Imel je že kopico funkcij in precej afer, je pa tudi nečak slavnega Nika Kavčiča ...
Bojan Požar

Odpri galerijo

Blaž Kavčič in Katarina Kresal

NEDELJA, 16. junij

Znotraj Zveze združenj borcev za vrednote Narodnoosvobodilne borbe se je vnela vojna, tokratna fronta pa je vplivna predsedniška funkcija oziroma kdo bo, če sploh bo, jeseni zamenjal sedanjega predsednika, zloglasnega Tita Turnška. Na vrh Zveze borcev bi se zdaj rad povzpel - Blaž Kavčič.

Zato spomnimo, kdo je Blaž Kavčič?

- Gre za nekdanjega predsednika državnega sveta.

- Je nečak slavnega Nika Kavčiča, Blaž Kavčič pa je tisti, ki je novembra 2011 za medije potrdil stričevo smrt (vir).

- Maja istega leta, 2011, je kot vodja Sivih panterjev naskakoval predsedniško funkcijo v stranki LDS, vendar mu ni uspelo premagati kasneje propadle političarke Katarine Kresal, nekaj mesecev kasneje pa je LDS zapustil (vir).

- Bil je tudi predsednik Kinološke zveze Slovenije, in to ravno v času afere Baričevič. Takrat je, zanimivo, kot strokovnega sodelavca za komuniciranje na Kinološko zvezo pripeljal famoznega Žigo Vavpotiča (vir). Ta se je kasneje pojavljal v številnih različnih vlogah blizu politike in visokega biznisa, zdaj pa dela na Cipru, v podjetju Outfit 7, ki sta ga zakonca Iza in Samo Login prodala Kitajcem. Blaž Kavčič je kot predsednik Kinološke zveze med afero Baričevič "na disciplinsko" poslal Rajka Rotnerja, razvpitega strica Katarine Kresal (vir), hkrati pa se je sam znašel v eni od nepremičninskih afer, povezanih z avstrijsko Hypo banko (vir).

ČETRTEK, 13. junij

27. januarja 2012 so nekateri slovenski večinski mediji prenesli novico iz Bosne in Hercegovine, šlo pa za javne izjave (sedanjega) predsednika BiH - Milorada Dodika, da bi moral Hariju Furlanu, tedanjemu mednarodnemu tožilcu v BiH, izplačati 300 mark podkupnine (vir)?!

Vir: Dnevnik Vir: Dnevnik

Čeprav je šlo za prvovrstno novinarsko zgodbo, tako rekoč senzacijo, Furlan je bil takrat namreč že direktor Nacionalnega preiskovalnega urada, se pri nas nihče ni vznemirjal. Furlan je zanikal obtožbe, in to je bilo to. Novinarji niso potovali v Banjaluko in raziskovali, kaj je na tem, Irena Joveva se med vnemo raziskovalnega novinarstva ni dala aretirati bosanski policiji kot v primeru spornega bosanskega kredita SDS, preprosto so ga vsi pokrili: slovenska politika, slovenski pravosodni organi in slovenski mediji. Furlan pa je kasneje, kot vemo, postal tudi vodja specializiranega državnega tožilstva, zdaj pa postaja celo vrhovni državni tožilec. Ker pa takrat še nismo vedeli za sporne in verjetno tudi nezakonite poslovne zgodbe, povezane z njegovo ožjo družino (očetom, bratom ... za katere tožilec Harij Furlan menda nikoli ni nič vedel niti vprašal), se danes tisti bosanski očitki verjetno berejo nekoliko drugače. Ne več kot znanstvena fantastika ...

				Harij Furlan			Harij Furlan

Preberite tudi daljšo kolumno Rada Pezdirja o res epski zgodbi Harija Furlana - na tej povezavi!

SREDA, 12. junij

Saj ni res, pa je: Združenje nadzornikov Slovenije, kot kažejo poslovne bilance, posluje z minusom?! Lani so namreč imeli nekaj več kot 328 tisoč evrov prihodkov in točno 4.393 evrov minusa. Stvar je bizarna predvsem zato, ker to združenje nadzornikov med drugim podeljuje uradne in potrebne licence (certifikate) kandidatom za člane nadzornih svetov državnih podjetij, nadzorniki pa naj bi za svoje delo (nadzorovanje) odgovarjali tudi s svojim osebnim premoženjem. No, združenja nadzornikov očitno ne nadzoruje nihče.

				Poslovna bilanca Združenja nadzornikov Slovenije (vir: Gvin)			Poslovna bilanca Združenja nadzornikov Slovenije (vir: Gvin)

Večni predsednik Združenja nadzornikov Slovenije je razvpiti Borut Jamnik, predsednik uprave Modre zavarovalnice, znan tudi kot genij ali grobar slovenskega gospodarstva in "nečak iz ozadja", večna izvršna direktorica združenja pa Jamnikova varovanka Irena Prijovič.

PONEDELJEK, 10. junij

Tako dramatično in državniško, kot je razvidno iz zgornje fotografije, je 27. februarja letos v predsedniški palači sredi Ljubljane opravil svojo predstavitev za funkcijo sodnika na splošnem sodišču Evropske unije v Luksemburgu mednarodni pravnik in nekdanji politik (LDS, SD, Državljanska lista) Marko Pavliha. Minulo soboto pa se je "razvedelo", da Pavliha ni prestal zaslišanja pred člani posebnega odbora v Luksemburgu in ostaja brez vrhunsko plačane evropske službe. Pavliho sta v Luksemburg kot najbolj primernega sicer lansirala predsednik države Borut Pahor in državni zbor - z glasovanjem. Toda Evropa ima očitno nekoliko drugačne kriterije in je našega Pavliho zavrnila. Preprosto ni prestal zaslišanja.

				27. februar: Marko Pavliha med predstavitvijo svoje kandidature za sodnika v Luksemburgu.			27. februar: Marko Pavliha med predstavitvijo svoje kandidature za sodnika v Luksemburgu.

Mi pa se zdaj lahko vprašamo, kaj nam pove dejstvo, da slovenski kandidat v Evropi ne prestane zaslišanja za sodniško službo, doma pa velja za vrhunskega ...?!

ČETRTEK, 6. junij

Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je spet obsodilo Slovenijo (vir) in spet so kršitev storile iste tri sodnice mariborskega upravnega sodišča, ki so pred ESČP tudi zaradi Trola in Thompsona (vir) in ki so imele v letih 2016 in 2017 toliko kršitev kot ostalih 800 slovenskih sodnikov skupaj.

				ESČP v Strasbourgu: Nova obsodba Slovenije			ESČP v Strasbourgu: Nova obsodba Slovenije

Spomnimo: gre za Vlasto Švagelj Gabrovec, Violeto Tručl in Sonjo Kočevar, slednja se je vmes sicer že upokojila. (Mimogrede, slovenska javnost o teh sodnicah ne ve ničesar, ne obstajajo nobene njihove fotografije, ni nobenih njihovih življenjepisov in nobenega postopka proti njim - pravzaprav nihče ne ve, kdo so te osebe?!) Na vrhovnem sodišču pa je senat v zgornji zadevi vodila razvpita vrhovna sodnica Nina Betetto, ki se pogosto pojavlja v sodbah ESČP. Vedno ista imena, država pa nima sistema, da bi najhujše kršitelje odstavila ...?!

SREDA, 5. junij

Po odmevnih neizglasovanih sklepih na sejah mestnega sveta mariborska mestna koalicija pod vodstvom župana Saše Arsenoviča dobiva tako imenovanega koordinatorja, novo funkcijo, ki je doslej nis(m)o poznali. Nekoga, ki bo znotraj koalicije skrbel za "boljše delovanje in komunikacijo", kot je za svoje glasilo - mariborski časopis Večer - sporočil Arsenovič.

				Jelka Vrečko in Saša Arsenovič			Jelka Vrečko in Saša Arsenovič

Kdo bo ta koordinator, še ni znano, je pa Arsenovič tako javno priznal ali pač moral priznati, da se - kot župan - pravzaprav ne zna pogovarjati ...

TOREK, 4. junij

Po uporu v uradu za komunalo, promet in prostor mariborske občine, kjer je 20 uradnikov zahtevalo kolektivno premestitev zaradi pritiskov novega vodstva občine, se je županu Saši Arsenoviču zgodil še drugi upor v dveh dnevih. Tokrat so se dvignila "mariborska športna društva". To, kar pišejo, očitajo pa (mu) prirejanje javnih razpisov za delitev denarja, vključno z dokumenti, objavljamo v nadaljevanju, brez uredniških ali lektorskih posegov:

"Pozdravljeni,

predstavniki nekaterih športnih društev v Mariboru smo pristojnihm inštitucijam prijavili nepravilnosti pri izvajanju Javnega razpisa sofinanciranja izvajalcev športnih programov v Mestni občini Maribor 2019, predhodno pa smo o tem obvestili še župana in direktorja mestne uprave MOM.
Medijem pošiljamo kopijo emaila poslanega na pristojne inštitucije.

lep dan še naprej,
Športna društva Maribora

---------- Forwarded message ---------
From: Športna društva Maribora <sportna.drustva.mb@gmail.com>
Date: Mon, 3 Jun 2019, 08:21
Subject: Prijava nepravilnosti pri izvajanju Javnega razpisa v MOM
To: Prijava nepravilnosti pri izvajanju Javnega razpisa sofinanciranja izvajalcev športnih programov v Mestni občini Maribor 2019

Športna društva smo po prijavi na javni razpis ugotovila, da so na občini Maribor v času prijave na javni razpis za področje športa od 22.3. do 19.4.2019 prirejali razpisno dokumentacijo in pogoje prijave na razpis (npr.besedilo javnega razpisa, R2 – Izjavo o sprejemanju pogojev in več kot 15 programskih obrazcev). Zahtevo z R2 – Izjavo o sprejemanju pogojev prilagamo.

Zahteva športnih društev Maribora.pdf

Priponka 1: 10.4.2019.pdf

Priponka 2: 19.4.2019.pdf

Ker se nam je to zdelo nepravilno in nedoputno, smo o tem anonimno obvestili župana in direktorja občine, ki pa kljub temu, da smo zahtevi še dodali R2 - Izjavo o sprejemanju pogojev, ki je bila v času prijave na razpis večkrat spremenjena, nista naredila nič. Ne zdi se nam prav, da v naši občini tako netransparentno in na nedopusten način razdeljujejo javna sredstva. Na občini so prvič izvedli elektronski razpis, zato so tudi lahko obrazce in izjave spreminjali po mili volji. Športna društva si želimo, da bi imeli vsi enake pogoje pri razpisu, kar pa zaradi prirejanja ne bo mogoče. Ne moremo verjeti, da se lahko kaj podobnega dogaja v Sloveniji, da je mogoče, da smo se na isti razpis prijavili pod različnimi pogoji in na različne obrazce. V društvih sploh ne vemo pri čem smo in koliko ur športnega objekta bomo dobili. Pozivamo vas, da ukrepate čim prej in nam pomagate, da bodo javna sredstva razdeljena na pravilen način, tako da bom imeli vsi enake pogoje in možnosti.

Športna društva Maribora"

Pri časopisu Večer, ki velja za Arsenovičevo glasilo, so upor uradnikov na komunali, prometu in prostoru prikrivali do zadnjega, čeprav se je pismo podpisanih (!) uradnikov že prej pojavljalo na twitterju in facebooku, članek o tem so objavili, šele ko so jim bralci omenjeno pismo začeli "obešati" na Večerovem facebook profilu Moj Maribor.

PONEDELJEK, 3. junij

Po naših zanesljivih informacijah naj bi se iz dveh največjih vladnih strank, Liste Marjana Šarca in Socialnih demokratov, (še) ta teden zgodil ločeni sestanek vodilnih politikov LMŠ in SD, kjer naj bi se dogovorili za "novi status quo" po volitvah v evropski parlament, kjer sta SD in LMŠ dobili polovico vseh evropskih poslancev iz Slovenije (4) in sta tudi edini stranki vladne koalicije, ki sta na teh volitvah zmagali, v nasprotju s poraženimi SMC, Desusom in Stranko Alenke Bratušek, SD pa je hkrati dodobra potolkla še konkurenčno pridruženo stranko Šarčeve koalicije - Levico.

				Dejan Židan in Marjan Šarec			Dejan Židan in Marjan Šarec

Kdaj točno in kje bo sestanek ter kdo vse bo zraven od politikov LMŠ in SD, menda še ni jasno, saj čakajo na uskladitev termina, verjetno pa ni nobenega dvoma, da bo tema sestanka nova razdelitev prostora po evropskih volitvah, vključno s prihajajočimi kadrovskimi operacijami.

SOBOTA, 1. junij

Potem ko je državna krovna energetska družba HSE (Holding Slovenske elektrarne) - konec aprila - dobila novega predsednika uprave Stojana Nikoliča in novega člana uprave Viktorja Vračarja, zdaj prihaja še tretji član uprave - Mirko Marinčič.

				Holding Slovenske elektrarne			Holding Slovenske elektrarne

Gre za visokega uslužbenca ljubljanske Energetike, ki je bil med prvo Janševo vlado predsednik uprave Elektra Ljubljana (vir) in predsednik nadzornega sveta Elesa. Marinčič, ki na HSE prihaja znotraj kvote Liste Marjana Šarca, je po naših informacijah neformalno že usklajen na ravni generalnih sekretarjev strank vladne koalicije, nekaj naj bi sicer "kompliciral član uprave SDH Andrej Božič, vendar ni dvoma", pravijo naši viri, "da bo šel skozi". Ker pa je Marinčič med vlado Janeza Janše opravljal vodilne funkcije v državni energetiki, je iz vladne koalicije tudi slišati, da se kar nekaj ljudi iz gospodarstva, ki so bili prej pod klobukom SDS, zdaj pojavlja pri Šarčevih. 

ČETRTEK, 30. maj

V drugem krogu napetih volitev dekana oziroma dekanje ljubljanske Ekonomske fakultete (28. maja) je vendarle slavila dosedanja dekanja Metka Tekavčič, ki je premagala glavnega izzivalca in celo vodilnega po prvem krogu Aleša Popoviča. Mimogrede, če bi bil Popovič izvoljen, bi Ekonomska fakulteta prvič v svoji zgodovini dobila dekana, ki ni niti redni profesor?! Na koncu je šlo sicer zelo na tesno: Tekavčičeva je dobila 53 odstotkov glasov, Popovič pa 47, pri čemer je volilna kampanja v zadnjih dveh tednih šla na nož. Nekateri študentje (Popovič je namreč zmagal samo med študentskimi volivci, Tekavčičeva pa med pedagogi in strokovnimi sodelavci) so na facebooku objavljali celo poskenirane oddane glasovnice, sicer pa jih je od 4800 študentov na volišča prišlo zgolj 180, od katerih jih je 120 organizirano glasovalo za Popoviča.

				Nova-stara dekanja Ekonomske fakultete je (p)ostala Metka Tekavčič.			Nova-stara dekanja Ekonomske fakultete je (p)ostala Metka Tekavčič.

Kakorkoli, Metka Telavčič bo Ekonomsko fakulteto kot dekanja vodila naslednja štiri leta, preostali mediji pa bodo o rezultatih volitev poročali šele čez dva tedna, ko bo volilni izid uradno potrdil senat fakultete.

TOREK, 28. maj

Helena Cvikl, dolgoletna in pred časom zamenjana direktorica mariborske Višje strokovne šole za gostinstvo in turizem ter poražena kandidatka za evropsko poslanko na kandidatni listi totalno poražene Cerarjeve stranke SMC na nedeljskih volitvah za evropski parlament, se - kot kaže - ne da. Po navedbah naših mariborskih virov namreč kljub vsemu (temu) zahteva "plačilo" za to, da se je "žrtvovala in šla na kandidatno listo SMC", kar je bil po svoje res samomor, to je direktorsko mesto na Zavodu za turizem Maribor.

				Helena Cvikl na volilnem plakatu SMC. Na koncu je dobila 1217 preferenčnih glasov.			Helena Cvikl na volilnem plakatu SMC. Na koncu je dobila 1217 preferenčnih glasov.

No, pri tem pa bo svoje zagotovo moral oddelati tudi mariborski župan na listi SMC - Saša Arsenovič.

NEDELJA, 26. maj

Mariborskemu županu Saši Arsenoviču niti v drugem poskusu in niti na dopisni seji ni uspelo spremeniti statuta Mestne občine Maribor, da bi lahko uvedel funkcijo četrtega podžupana oziroma podžupanje, namenjeno Alenki Iskra, vidni članici mariborskih Socialnih demokratov. Če mu je najprej zmanjkal zgolj en glas (na seji pa je manjkal mestni svetnik in poslanec SMC Branislav Rajić, ki je bil takrat na Japonskem), so mu tokrat, na dopisni seji, do potrebnih 30 glasov zmanjkali kar štirje, čeprav so zdaj zanj glasovali vsi trije svetniki Liste Andreja Fištravca (menda naj bi mu to obljubili, ko jih je prosil - že po koncu tiste prve seje). Izdali so ga namreč člani njegove mestne koalicije, Lista kolesarjev in pešcev, Lista za pravičnost in razvoj pod vodstvom Stojana Auerja, Levica in Lista Melite Petelin.

				Arsenovič je menda prepričan, da nujno potrebuje podžupanjo iz vrst SD, kar naj bi mu koristilo pri tistih resornih ministrstvih, ki jih znotraj Šarčeve vlade obvladuje SD.			Arsenovič je menda prepričan, da nujno potrebuje podžupanjo iz vrst SD, kar naj bi mu koristilo pri tistih resornih ministrstvih, ki jih znotraj Šarčeve vlade obvladuje SD.

Toda Arsenovič bo vsaj po naših informacijah Alenko Iskra poskušal ustoličiti še tretjič. Tokrat verjetno spet na običajni seji. Menda je prepričan, da nujno potrebuje podžupanjo iz vrst SD, kar naj bi mu koristilo pri tistih resornih ministrstvih, ki jih znotraj Šarčeve vlade obvladuje SD, zlasti kulturo in šolstvo, in ki naj bi mu potem pomagali predvsem pri prenovi osrednje mariborske knjižnice.

Po drugi strani pa, hkrati in zanimivo, vsaj del ožjega vodstva Socialnih demokratov na državni ravni razmišlja (češ, nekaj je res treba narediti), da bi zamenjali vodstvo mariborske SD, ki je - nekoč veliko mariborsko - stranko v zadnjih letih potisnilo na skromnih treh mestnih svetnikov ...

PETEK, 24. maj

Alenka Bratušek nima prave sreče z moškimi. Po hitrem padcu njenega bizarnega ministra Marka Bandellija sta ji - hkrati z njo pa tudi njeni prijateljici, uvoženi kandidatki stranke Stranke Alenke Bratušek za evropske volitve, avstrijski Slovenki Angeliki Mlinar - tik pred nedeljskimi volitvami hudo zagodla še dva njena nenavadna moška: Igor Velov, direktor Agencije za varnost prometa in lokalni politik iz Kranja (sodi pa v politično sekcijo Alenke Bratušek), in poslanec SAB Franc Kramar.

				In od medijev je zdaj odvisno, ali bosta ti dve aferi danes in jutri tudi dokončno potopili upe Alenke Bratušek in Angelike Mlinar, da slednja postane evropska poslanka na listi Stranke Alenke Bratušek. Če bi bila Slovenija normalna država, bi se to zanesljivo zgodilo ...<br>			In od medijev je zdaj odvisno, ali bosta ti dve aferi danes in jutri tudi dokončno potopili upe Alenke Bratušek in Angelike Mlinar, da slednja postane evropska poslanka na listi Stranke Alenke Bratušek. Če bi bila Slovenija normalna država, bi se to zanesljivo zgodilo.

Obširni "dosje Velov", ki bo kot direktor agencije skoraj zagotovo odletel, odpiramo takoj v začetku prihodnjega tedna, poslanec Franc Kramar pa je po navedbah znanega televizijca in lokalnega bohinjskega politika Bojana Travna na Facebooku (spodaj) ...

				Vir: Facebook			Vir: Facebook

... ob Bohinjskem jezeru odžagal občinski pomol, ga vrgel v Bohinjsko jezero, okoljska inšpekcija, policija in bohinska občina pa molčijo?! Franc Kramar je sicer bivši bohinjski župan, oba, on in Igor Velov, pa imata po navedbah številnih virov tudi precejšnje težave z alkoholom.

In od medijev je zdaj odvisno, ali bosta ti dve aferi danes in jutri tudi dokončno potopili evroupe dveh prijateljic, Alenke Bratušek in Angelike Mlinar, da slednja postane evropska poslanka na listi Stranke Alenke Bratušek. Če bi bila Slovenija normalna država, bi se to zanesljivo zgodilo ...

SREDA, 22. maj

Publicist in nekdanji politik Igor Omerza je včeraj predstavil svojo novo knjigo z naslovom Temna stran Dela. Gre za prvi del trilogije o največjem slovenskem časopisu, ki ga je zrasel iz glasila slovenske komunistične partije, danes pa je v lasti tajkuna Stojana Petriča, sicer vidnega člana Kučanovega Foruma 21. Peter Jančič, nekdanji odgovorni urednik Dela, danes pa urednik Spletnega časopisa, pravi, da gre za "osupljivo anatomijo režimsko-udbovskih labirintov, ki jo je prebral na mah (vir)". Po njegovem mnenju bi ta knjiga morala zanimati vse, ki jih zanima delovanje medijev in oblasti, predvsem pa novinarje. Vzorci iz preteklosti se namreč ohranjajo in niso kar izginili. Tako so še desetletja po nastanku slovenske države, ko je prejšnji sistem uradno že davno razpadel, na vrh Dela postavili nekdanjega sodelavca tajne službe totalitarnega režima - Mitjo Meršola, ki je pozneje preskočil v politiko in postal poslanec Pozitivne Slovenije pod vodstvom ljubljanskega župana Zorana Jankovića.

				Ta knjiga bi morala zanimati vse, ki jih zanima delovanje medijev in oblasti, predvsem pa novinarje. Vzorci iz preteklosti se namreč ohranjajo in niso kar izginili.			Ta knjiga bi morala zanimati vse, ki jih zanima delovanje medijev in oblasti, predvsem pa novinarje. Vzorci iz preteklosti se namreč ohranjajo in niso kar izginili.

Knjigo Temna stran Dela lahko naročite oziroma kupite na spletni strani založbe Dobra knjiga, že jutri, torej v četrtek (23. 5.), pa bo v oddaji Faktor na TV3 daljši intervju z avtorjem knjige Igorjem Omerzo.

NADALJEVANJE ...

Priloge:

Sorodne vsebine

Galerija slik

Teme
Blaž Kavčič

objavi na pozareport.si

Zadnji komentarji

Prijatelji

Sašo Lapnaprimer JanezNika PercHiše Natura Ludvik Romšak s.p.Dejan GavrilovićAna VukovičAlenka MedičGoran GerasimovićStefania BojićErnest SkrjanecLaščan ZlatorogBranko GaberTV3 Medias

NAJBOLJ OBISKANO

Znotraj Zveze borcev divja vojna, borijo se, kdo bo novi predsednik. Namesto zloglasnega Turnška se vidi Blaž Kavčič.