objavi na
pozareport.si

forum

Posli & finance

Sreda, 4. julij 2018 ob 07:49

Za karavanke gre! Tam, kjer pravimo, da se konča globoka država.
... A naj se torej vsaj tokrat ali pa prav tokrat globoka država ne konča na Karavankah, ampak že pred njimi
Forum !

Odpri galerijo

Predor Karavanake. Graditi morajo Slovenci?!

Piše: Aljuš Pertinač

Običajno pravimo, da se tako imenovana "globoka država" konča na Karavankah. Za javna naročila na področju gradbeništva v prihodnje, davkoplačevalce in stanje duha pri nas nasploh, bi bilo zelo dobro, če bi se v primeru Darsovega natečaja za gradnjo druge cevi avtocestnega predora Karavanke končala že prej.

Televizija Slovenija je preedprejšnji ponedeljek, na državni praznik, v svoji osrednji informativni oddaji objavila prispevek o Darsovem javnem naročilu za gradnjo druge cevi predora Karavanke na slovenski strani. Kljub temu, da končne odločitve naročnika o izbranem izvajalcu še ni, je nacionalka pripravila izrazito pristranski in zavajajoč prispevek o tem, kako pomembno naj bi bilo za nacionalno gospodarstvo, da posel dobi slovenski izvajalec, ne pa podjetje iz tujine, ki je oddalo najugodnejšo ponudbo. Tu bomo branili stališče, da je oddaja posla pri predoru Karavanke, tudi sicer drugem največjem infrastrukturnem projektu pri nas, preizkusni kamen za gradnjo 2. tira in si zato, še posebej, ker gre za naša, davkoplačevalska sredstva, zasluži posebno pozornost, predvsem pa enakopravno in pošteno obravnavo vseh ponudnikov.

 

O PONUDBENI CENI

Na razpis za izvajalca del je do izteka roka prispelo devet ponudb. Po podatkih Darsa o podanih ponudbah za izgradnjo vzhodne cevi karavanškega predora in ponudbenih cenah, je najnižjo ponudbo oddalo turško podjetje Cengiz Insaat Sanayi Ve Ticaret v višini 89,3 milijona evrov, najvišja pa je ponudba Pomgrada v konzorciju z Marti Avstrija in Marti Švica v višini 140,3 milijona evrov. Ker je Dars vrednost gradbenih del ocenil na 121,5 milijona evrov brez DDV, se ponudba konzorcija, ki ga vodi Pomgrad, skladno z razpisnimi pogoji, avtomatsko izloči iz ocenjevanja, ker je presegla ocenjeno vrednost del. Povprečna vrednost ostalih osmih ponudb je 109 milijonov evrov. Ponudba Cengiz Insaat je 14 odstotkov cenejša od druge najcenejše skupne ponudbe Gorenjske gradbene družbe in Metrostava Češka in 18 odstotkov cenejša od povprečja ponudb, ki niso presegle vrednost 121, 5 milijona evrov. To je pomembno iz dveh razlogov. Najprej zato, ker so slovenski gradbinci zagnali vik in krik, da gre pri turški ponudbi za dampinško ceno in da se projekta za to vsoto "po slovenskih gradbenih standardih" ne da izpeljati. Drugič pa zato, ker zakon o javnih naročilih določa, da mora naročnik preveriti, ali je ponudba neobičajno nizka tudi, če je "vrednost ponudbe za več kot 50 odstotkov nižja od povprečne vrednosti pravočasnih ponudb in za več kot 20 odstotkov nižja od naslednje uvrščene ponudbe". Kot lahko vidimo, ponudba Turkov izpolnjuje oba gornja pogoja, torej po slovenski zakonodaji, ki je usklajena z EU predpisi, ne gre za neobičajno nizko oziroma dampinško ponudbo.

 

O REFERENCAH
Na tem mestu je prav, da se vprašamo, kakšne reference imajo posamezni ponudniki za gradnjo druge predorske cevi. Od slovenskih gradbenih podjetij nobeno nima zahtevanih referenc, zato so se vsi domači gradbinci morali prijaviti v konzorciju s tujimi podjetji. Po drugi strani je turško podjetje Cengiz Insaat, ki je eno od zgolj dveh podjetij, ki sta se na natečaj Dars prijavili sami, po javno dostopnih podatkih do sedaj zgradilo 120 kilometrov cestnih in 80 kilometrov železniških predorov, skupaj torej kar 200 kilometrov predorov. Trenutno gradijo Turki 80 kilometrov cestnih in 30 kilometrov železniških predorov, skupaj torej 110 kilometrov. Mirno lahko ugotovimo, da je podjetje s takimi referencami bistveno bolj kompetentno za ocenitev stroškov gradnje predora, kot slovenska gradbena podjetja, ki nimajo zahtevanih referenc in so se zato morala vsa brez izjeme prijaviti skupaj s tujimi podjetji.

 

KO SE PRIMERJAMO Z AVSTRIJCI

Eden izmed argumentov zagovornikov nacionalnega, beri kapitalskega interesa gradbenega lobija pri nas, je tudi, da v Avstriji in Nemčiji "najnižjo ponudbo avtomatsko izločijo iz ocenjevanja". Ker se hkrati gradi tudi druga predorska cev na avstrijski strani predora, imamo idealno priložnost, da pogledamo, kako je s tem pri njih. Asfinag, ki upravlja omrežje avtocest v Avstriji, je dobil sedem ponudb gradbincev. Ponudbene cene so se razlikovale za več kot 50 milijonov evrov. Daleč najcenejšo ponudbo je oddal konzorcij Swietelsky, ki bi gradil za nekaj manj kot 90 milijonov evrov, najdražja pa je bila Implenia Östereich, ki bi gradila za 140,2 milijona evrov. Pri tem ni nepomembno, da Avstrijci vrednost celotne naložbe ocenjuje na 190 milijonov evrov, slovenski Dars pa na 151,6 milijona evrov brez DDV (kot že rečeno, Dars vrednost gradbenih del ocenjuje na 121,5 milijona evrov). Iz tega lahko sklepamo, da vrednost gradbenih del na avstrijski strani prav gotovo ne bo nižja od vrednosti na slovenski strani (glede na občutno razliko v skupni vrednosti investicije, ki je pri Avstrijcih bistveno višja) pa se jim vendar najnižja ponudba, ki so jo prejeli, ne zdi prav nič dampinška. Od skupno 7,9 kilometra dolgega predora je 4.402 metra na avstrijski strani, 3.546 metra pa na slovenski strani. Čeprav naj bi bil slovenski del predora zaradi dolžine dovoza zahtevnejši za gradnjo, lahko ugotovimo, da je najcenejši ponudnik v Avstriji za slab kilometer daljšo predorsko cev oddal za več kot pol milijona evrov dražjo ponudbo od najcenejšega ponudnika v Sloveniji.

 

TUJEC V SLOVENIJI NE SME GRADITI

TV Slovenija je v svojem prispevku objavila tudi napoved Turkov, da bodo za potrebe gradnje pripeljali v Slovenijo 100 delavcev, zamolčala pa, da bodo pri gradnji sodelovali s slovenskimi podjetji in uporabljali slovenske materiale. Na drugi strani naj bi Gorenjska gradbena družba (GGD), ki je v konzorciju s Čehi oddala drugo najcenejšo pa vendar za 15 milijonov! dražjo ponudbo od Turkov, v petih letih izvajanja projekta zaposlila 150 delavcev. To naj bi bil dodaten argument, da mora gradnjo predora dobiti slovensko podjetje. Ta argument stoji seveda na šibkih temeljih, razloga pa sta predvsem dva. Prvič, ne glede na to, kdo bo izbran, bo predor gradilo tuje podjetje, ker pač slovenska gradbena podjetja za to nimajo ustreznih referenc. In drugič, če bo GGD za potrebe gradnje zaposlila 150 novih gradbenih delavcev, to pomeni, da ne razpolagajo z dovolj kadra za izvedbo projekta in bodo morali ljudi zaposliti na novo. Da bi bili med njimi Slovenci, je seveda utopija. Torej bi tudi v tem primeru predor gradili tuji delavci, s to razliko, da bi bili zaposleni za čas trajanja projekta in tako seveda zelo motivirani, da bi projekt trajal čim dlje. Ali ta dejstva kakorkoli "odtehtajo" 15 milijonov razlike v ponudbeni ceni, presodite sami.

 

GRADITI MORA SLOVENEC

Kljub temu, da smo zgoraj pokazali, da je to praktično nemogoče, je TV Slovenija v svojem prispevku vztrajala, da mora gradnjo dobiti slovensko podjetje. V ta namen so objavili izjavo prof. dr. Jožeta Damjana iz Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, da se vsak plačani evro slovenskemu podjetju v dobršnem delu vrne v slovenski proračun. Če je temu tako, je prav, da pogledamo, kako torej stoji favorit slovenskega gradbenega lobija za pridobitev posla, GGD. Dobro obveščeni viri iz gradbeništva, ki niso želeli biti imenovani, pravijo, da ima GGD po Sloveniji trenutno odprtih in nedokončanih vsaj 57 gradbišč, kjer povsod zamujajo z izvedbo del. Več kot 70 odstotkov strojev in tovornih vozil naj bi imeli najetih od dampinško plačanih podizvajalcev iz bivših republik nekdanje Jugoslavije. Če je človek pozoren na glavnih odsekih rekonstrukcije cest, ki jih trenutno izvaja GGD, lahko opazi zgolj po 10 delavcev in 2 stroja. Strojnika na gradbenem stroju (bager), tako so nam povedali kooperanti, ki želijo ostati anonimni, naj bi plačevali zgolj 4,5 evra na uro, dvajset tonske bagre pa najemali po 27 evrov na uro. Očitno za tako majhen denar res nihče noče delati.

Po javno dostopnih podatkih ima GGD trenutno odprtih za več kot 2 milijona in 600 tisoč evrov tožbenih zahtevkov. Do nedavna direktor in pomemben solastnik, Branko Žiberna, ki se je pred kratkim upokojil, je bil v začetku leta obsojen zaradi zlorabe položaja na leto in štiri mesece zaporne kazni (sodba še ni pravnomočna), ker naj bi družbo oškodoval za 80.000 evrov. Novi direktor podjetja je Stane Remic. Iz zanesljivih virov smo izvedeli, da sta bila omenjena Žiberna in Remic, v družbi Igorja Tavčarja, ki v podjetju skrbi za področje komerciale, pred približno letom dni na sestanku v podjetju Cengiz Insaat zaradi projekta gradnje Karavanškega predora. Na sestanku naj bi na vsak način zahtevali, da so sami vodilni konzorcijski partner pri izvedbi projekta. Turki naj bi jih nato vprašali, kaj lahko ponudijo oziroma na čem temelji njihova zahteva, da so vodilni partner. Reference? Odgovor je bil nikalen. Opremo za predorsko gradnjo? Ne. Delavce? Tudi ne. Mobilno betonarno? Prav tako ne. Bodo zagotovili denar in financiranje projekta? Na to vprašanje si lahko zaradi zgoraj zapisanega odgovorite sami, seveda ne. Edini argument GGD je bil, da imajo gradbeni material približno 40 kilometrov od gradbišča. Tako ni čudno, da so se jim Turki prijazno zahvalili za ponujeno sodelovanje in se na natečaj Dars raje prijavili sami.

 

SKLEP
V Sloveniji imamo z gradbenimi projekti izrazito slabe izkušnje. Avtor sem v različnih vlogah sodeloval pri projektu izgradnje Nordijskega centra Planica. Šlo je za projekt z investicijsko vrednostjo pod 50 milijoni evrov. Gradili so ga "naši", kot se seveda spodobi. Gradnja je trajala 7 let, v tem času sta šla 2 izvajalca v stečaj. Investitor se na sodišču še vedno pravda z izvajalci zaradi nepriznanih oziroma previsoko ocenjenih del. Na podlagi lastnih izkušenj in navedenega sem trdno prepričan, da je v interesu slovenskih davkoplačevalcev, da Dars kot investitor zagotovi vsem ponudnikov enakopravno in pošteno obravnavo ter da posel gradnje druge cevi karavanškega predora dobi najugodnejši ponudnik, ki ima največ referenc in ki lahko garantira čas ter ceno gradnje. Naj se torej vsaj tokrat ali pa prav tokrat globoka država ne konča na Karavankah, ampak že pred njimi.


				Tako sta Stojan Petrič in njegov Kolektor začela pohod na Karavanke, s člankom na naslovnici Dela o turškem dumpingu. No, Kolektor je kasneje izpadel iz igre.			Tako sta Stojan Petrič in njegov Kolektor začela pohod na Karavanke, s člankom na naslovnici Dela o turškem dumpingu. No, Kolektor je kasneje izpadel iz igre.

 

Preberite tudi:

Milijoni evrov za Karavanke sprli Kolektor in Euro-Asfalt. Bećirović pa na sceni namaka Petriča, kjer le more.

Sorodne vsebine

Galerija slik

Teme
dars predor karavanke aljuš pertinač Cengiz Insaat Sanayi Ve Ticaret SGP Pomgrad Marti Avstrija Marti Švica Gorenjska gradbena družba Metrostava Češka Asfinag Swietelsky Implenia stereich Branko Žiberna Stane Remic Igor Tavčar

objavi na pozareport.si

Zadnji komentarji

Prijatelji

Mira žugeljSašo LapNika PercHiše Natura Ludvik Romšak s.p.Dejan GavrilovićAna VukovičAlenka MedičGoran GerasimovićStefania BojićErnest SkrjanecLaščan ZlatorogBranko GaberTV3 Medias

NAJBOLJ OBISKANO

Za karavanke gre! Tam, kjer pravimo, da se konča globoka država.