objavi na
pozareport.si

forum

Požareport

Torek, 6. avgust 2019 ob 06:40

Jure Cekuta ni bil zgolj obsojenec iz afere Patria, ampak predvsem eden od najzanimivejših likov slovenske tranzicije
Dobro sem ga poznal. Pred leti me je tudi prosil, če bi napisal njegovo biografijo ...
Bojan Požar

Odpri galerijo

Cekuta je okusil denar, slavo in oblast, leta 2002 tudi kandidaturo za predsednika republike, življenje pa je izgubil "v dolgoletnem boju" - kot je ob njegovi smrti zapisal njegov sin - "s slovenskim pravnim sistemom". (foto: STA)

Umrl je Jure Jurček Cekuta, slikar in obsojenec iz afere Patria. Star je bil 68 let, boj s hudo boleznijo pa je izgubil v krogu svoje družine. O njegovi smrti so včeraj poročali tudi številni tuji mediji, recimo sarajevski časopis Oslobodjenje, kjer so med drugim zapisali, da je bil Jure Cekuta veliki prijatelj Bosne in Hercegovine, čeprav mu v tej državi na koncu vseeno niso dali azila.

Toda Jure Jurček Cekuta ni bil povezan samo s Patrio, po čemer ga poznajo sedanje generacije slovenskih novinarjev, ki informacije zbirajo na googlu, bil je namreč tudi, no, pravzaprav predvsem eden od najzanimivejših, najskrivnostnejših in najintrigantnejših likov slovenske tranzicije. In kot tak je prehodil res neverjetno pot: od slavnega slikarja, prijatelja pokojnega Janeza Drnovška, sopotnika tedanjega vrha velike LDS (Drnovška, Petra Rigla - prav pri Cekuti doma sta se spoznala Rigl in njegova žena, famozna Paola Mariani, varnostnica tedanjega hrvaškega predsednika Stipeta Mesića, Gregorja Golobiča, Mihe Kozinca ...) ter lobista za orožje, umetniške slike in strateške surovine do obsojenca, osebnega stečaja in zapora na Dobu, ki je na koncu ostal tudi brez pomilostitve predsednika republike Boruta Pahorja.

Cekuta je okusil denar, slavo (nekaj časa je bil skupaj tudi z Andrejo Comino, znano novinarko ljubljanskih tabloidnih revij, s katero imata hčerko Klaro Laro) in oblast, leta 2002 tudi kandidaturo za predsednika republike, življenje pa je izgubil "v dolgoletnem boju" - kot je ob njegovi smrti zapisal njegov sin - "s slovenskim pravnim sistemom".

Slikarja in lobista Cekuto sem dobro poznal, imela sva tudi veliko skupnih znancev, zlasti iz Celja. Večkrat sem bil gost njegove znamenite vile v Prekorjah pri Celju, kjer je stanoval in slikal, bila je namreč tudi atelje in že takrat, pred davnimi leti, vredna okoli milijon dolarjev. Enkrat mi je podaril sveženj svojih grafik, po izbruhu afere Patria, ko se je že znašel v sodnih mlinih, pa me je prosil, da bi napisal njegovo biografijo. Dobila sva se v Celju, v odvetniški pisarni zloglasnega celjskega odvetnika Dušana Korošca, ki je o tem srečanju kasneje, žal v svojem tipičnem slogu, debelo lagal na sodišču. Čeprav me je Cekutova zgodba zanimala, se o pisanju njegove biografije žal nisva sporazumela. Cekuta je namreč vztrajal pri tem, da se knjiga konča pred Patrio, saj naj bi o Patrii on kasneje napisal čisto posebno knjigo, poleg tega je želel avtorizacijo, ti pogoji pa zame, logično, niso bili sprejemljivi, saj pišem tako, kot jaz hočem. To je bilo tudi zadnjič, ko sva se videla v živo.

O Juretu Jurčku Cekuti sem napisal in objavil precej člankov, zadnjega septembra 2018 (vir). O tem, kako naj bi z njim v zaporu ravnali grobo in poniževalno, ga maltretirali, morda tudi zato, ker Cekute ni maral zamerljivi in maščevalni Gregor Golobič (okoli Drnovška so Cekuto tudi vedno zelo opravljali), Jože Podržaj, generalni direktor slovenskih zaporov, pa je bil, kot vemo, do svojega padca pod Šarčevo vlado februarja letos absolutno Golobičev človek (vir). No, tale članek je morda najbolj zgodovinski: "Komu zvoni Peter Rigl, nekdanja siva eminenca LDS?!". Preberete ga lahko preberete na tej povezavi.

Počivaj v miru, slikar Cekuta!

Sorodne vsebine

Galerija slik

Teme
Jure Jurček Cekuta

objavi na pozareport.si

Zadnji komentarji

igor hauptman

2019-08-25 16:09:57


Ja Istok, zaletel se je. Ne samo pri JE, zaleti se praktično pri vsem in tudi rezultat bo tak. Namesto hitre in odločne Šarčeve akcije se bo vse skupaj pošteno zavleklo in nazadnje se bomo gradnje , če do nje pride, lotili podobno kot karavanškega predora. Mogoče bo pa "Trumpov" Westinghouse bolj učinkovit, kot Turki. V vsakem primeru je to za Šarca prezahtevna naloga, modrosti s psi in pometanjem pragov tu ne zaležejo. Je pa trenutno bolj zanimiv in aktualen komentar Matevža Krivica v sobotni prilogi Dela o "prelomni" sodbi Vrhovnega sodišča, ki naj bi povedala kakšen sovražni govor naj bi bil kazniv. Najbolje, da si njegov komentar preberete in ustvarite svoje stališče. Moje je naslednje. Če naslovniki Krivičevega poziva ob zaključku njegovega komentarja, naj odgovorijo na podane pomisleke (mimogrede, ti so tako enostavno in jasno razložljivi, da za njihovo razumevanje ni potrebno biti nikakršen pravni ekspert) vse do zdaj, s pozitivno zakonodajo niso bili sposobni ustrezno definirati in sankcionirati sovražnega govora in to brez kakršnihkoli ideoloških predznakov, je to jasen signal, da ne gre za strokovno vprašanje ampak za stanje duha v državi in predvsem ideologijo. Še bolj tragična je v tem primeru vloga "novega" ustavnega sodnika. Krivic njegov hud pravni kiks ( o povsem ustrezni ureditvi sovražnega govora v 275. čl. KZ) ocenjuje, kot pravi "po mojem mnenju neprevidno" izjavo. Po "mojem mnenju" pa je tako Krivicu, kot tudi drugim bolj ali manj jasno, da ni šlo za neprevidno izjavo deklariranega pravnega strokovnjaka na področju svobode govora pa seveda tudi za sovražni govor, ampak za evidentno uklanjanje volji tiste politike, ki je odločala o njegovem imenovanju za ustavnega sodnika. Žalostno,. gre pa seveda le za enega od simptomov bolezni te države in sprašujem se, kako si NSI s svojim predsednikom Toninom (in Novakovo) v takih razmerah zamišlja voditi sredinsko politiko. Drugi je nedvomno ne bodo.
borut rojc

2019-08-24 16:21:24


Pred zakonom nikdar ne bomo enaki in tega ni nikjer na svetu. Le v Novi Sloveniji menijo, da bi v mafijski državi, ki temelji na komunističnem režimu enoumja, to lahko dosegli. Noro, neumno in žaljivo zdravemu razumu...Meni osebno se ne zdi sporno, če nekdo lažje pride do dobre službe, mimo vrste do zdravnika, vsi mi smo se kdaj okoristili s kakšno odškodnino od zavarovalnice ali šli skozi tehnični pregled vozila, čeprav ne bi smeli. To je življenjsko, to se dogaja vsepovsod. A v razvitih demokracijah in civiliziranih državah zahoda, obstajajo tudi meje dopustnega. Pri nas tega ni, še več, v Sloveniji se načrtno škoduje ljudem s tem, da se privilegira posvečene kriminalne združbe in dopušča razbojništva znotraj državnih institucij. Žalostno je, da pomembno vlogo pri tem igra tudi pravosodje... Ko se omenja Čeferina in tistega Žviplja, očitno Murgle stremijo k prevladi tudi na ustavnem sodišču. Za razliko od Aleksandra, se Rok Čeferin zdi vodljiv in ne pretirano bister možakar, vesel, da je stopil iz sence očeta in mlajšega brata...Sam se ne bi čudil in bi tudi lažje sprejel, izhajam pa z vsakim komentarjem najprej iz sebe in svoih izkušenj, če bi mi nek sodnik v sodbi zapisal, da sem tretjerazredni državljan in zato posledično nimam določenih pravic, kot neumnosti, ki so zame žaljive in nedostojne odraslega, razumnega človeka. Povprečnemu volivcu klovna, ki vlada, bi pa tudi težko razložili, da se s takšnim razkrojom pravne države, ljudi predčasno pošilja na pokopališča, kot tudi inteligentni del mlade populacije preko meje. Ostali bodo le stand up komiki in lakirnice ter deponije odpadkov.

Prijatelji

NAJBOLJ OBISKANO

Jure Cekuta ni bil zgolj obsojenec iz afere Patria, ampak predvsem eden od najzanimivejših likov slovenske tranzicije