objavi na
pozareport.si

forum

Požareport

Petek, 22. marec 2019 ob 06:17

Podrejeni banksterji: pošastna igra vrha naše politike, paradržavnih skladov in kapitalskega plemstva! Razkriva Rado Pezdir.
Na koncu te verige pa so - bile - jebene stranke, nepoučeni investitorji, ki so jih porezali ...
Forum !

Odpri galerijo

KRALJI TRANZICIJSKIH ŠPEKULACIJ

(Piše: Rado Pezdir)

Zgodba o podrejencih (imetnikov kvalificiranih obveznosti bank) kot da se ne konča. Ta pozicija je sicer rahlo neobičajna, saj so bili nepoučeni vlagatelji v podrejene obveznice v Italiji in Španiji že poplačani. Pri nas pa se kar čaka in čaka. Toda za boljše razumevanje, na kaj se čaka, je treba imetnike podrejenih obveznic razdeliti na tri skupine. Ta delitev pa razkrije še nekaj več - pošastno igro s podrejenimi obveznicami, ki je nastala v vrhu slovenske politike in ki je bila koordinirana po paradržavnih skladih in kapitalskem plemstvu. Pojasnimo:

TRI SKUPINE. NA KONCU PA JEBENE STRANKE ...

Prva skupina imetnikov podrejenih obveznic so bili nepoučeni mali vlagatelji, ki so ta instrument kupovali na bančnih okencih. Ti so verjetno tudi največja žrtev ostalih dveh skupin imetnikov te obveznice in njenega političnega vpliva. Zakaj? Enostavno zato, ker jih je že ves čas mogoče poplačati brez posebnega problema, ravno tako, kot se je to zgodilo v Italiji in Španiji. Mehanizem je znan, presedana ne bo. Te skupine podrejencev ni hotela izplačati vlada Mira Cerarja, verjetno ne zaradi dodatnega proračunskega stroška, temveč zaradi pritiskov sivine, ki se je zbala, da bi se tako lahko odprlo tveganje zaključka poplačila. Tu torej leži odgovor, zakaj nepoučeni mali vlagatelji še niso poplačani, seveda pa ne smemo zanemariti, da je ta skupina ravno zaradi slabe kalkulacije, da bodo hitreje poplačani, če se naslonijo na institucionalne vlagatelje, danes tam, kjer je.

Drugo skupino vlagateljev predstavljajo dobro poučeni investitorji, ki so podrejene obveznice kupovali na sekundarnem trgu. In tu se začnejo zanimivosti, ki razkrivajo, da je pri podrejenih obveznicah šlo za napačne odločitve vladne politike, ki se je prelila v špekulativno histerijo. Kako bi si namreč lahko drugače razlagali dejstvo, da je paradržavna Slovenska kapitalska družba (KAD) leta 2010, ko bi morala država dokapitalizirati Novo Ljubljansko banko, zlivala denar v množične nakupe podrejene obveznice NLB26? Ali pa Slovenska odškodninska družba (SOD) leta 2009 v PRB11 in PRB9, podrejeni obveznici Probanke? Kako si lahko drugače pojasnimo, da je paradržavna Loterija Slovenije leta 2010 kupovala podrejeni instrument Banke Celje BCER12? Bodimo realni, tedanji minister za finance Franci Križanič ni našel sredstev za dokapitalizacijo bank, raje je skuril 800 milijonov evrov za nedelujočo garancijsko shemo, denar pa se je iz države v banke prelival prek paradržavnih skladov in z državo povezanih podjetij v podrejene obveznice. Ta kolosalna napaka je državo stala več sto milijonov evrov v obliki porezanih podrejencev. In ne, ni šlo za nepoučene investitorje, ampak za tiste, ki so vodili celotno igro na ravni državne politike! Ta državno koordinirana akcija zlivanja kapitala v banke po podrejenih obveznicah pa je imela še eno posledico. Podrejene obveznice z visokimi diskonti in visokimi donosi so postale prodajna uspešnica na trgu vrednostnih papirjev. Povedano drugače, postale so odličen substitut za slabitve portfeljev, ki so jih prizadeli borzni padci. Država je v celoti in z državnim denarjem zagnala povsem nov trg. Zavohali pa so ga seveda tudi kralji tranzicijskih špekulacij.

Vzemimo za primer podrejeno obveznico Probanke PRB9. Kako si lahko drugače, kot da gre za shemo, razlagate, da je Zlata Moneta II s to obveznico tako rekoč zalila trg nepoučenih investitorjev? Naj vas spomnim, Zlata Moneta II je eno izmed podjetij, s katerim so tedanja prva dama Probanke Romana Pajenk in drugi obvladovali Probanko. Torej? Probanka izda zanimivo podrejeno obveznico, njen lastnik jo prek ovinka odkupi in proda nepoučenim investitorjem. Denar gre lastnikom Zlate Monete II, nepoučeni investitorji so porezani in ostanejo brez vsega, leta kasneje pa usodo svojih poplačil spet predajo v roke združbe dobro obveščenih investitorjev, ki so trg "zatrpali" s temi podrejenimi obveznicami. Ni nikomur na NPU neobičajno, da je razvpiti tajkun Darko Horvat (ki se je že pred leti umaknil v tujino) po CGI Invest od Factor banke, kjer je bil solastnik, kupoval in prodajal podrejene obveznice te banke (FB16) ter s tem izčrpaval še zadnje evre za svoj imperij, ki se je pomaknil v domeno nevidnega? In če vam povem, da je to počela tudi notorična saftijeva naslednica KB1909? Pa da je ACH (Herman Rigelnik!) že na robu navidezne smrti izvedel kapitalske nakupe podrejenih obveznic Probanke? Kaj če je Sava Re, ta tranzicijski spaček vseh spačkov, ravno tako plavala v preprodaji podrejenih obveznic na sekundarnem trgu? Menim, da lahko razumete, da je šlo za posle, ki so na robu sprejemljivosti. Če dodamo, da je morda kak lastnik banke, ki je izdala podrejene obveznice, lahko dobil tudi kredit pri banki, ki jo je imel v lasti, ter kupil svoje podrejene obveznice in jih prodal nepoučenim investitorjem, pa verjetno razumete hladni cinizem celotnega posla.

Tretja velika skupina podrejencev so tisti, ki so po fiduciranih računih kupili podrejene obveznice slovenskih bank v Dublinu in Luksemburgu. Največja uspešnica, skoraj dve desetletji podrejena obveznica z izjemnim diskontom in zahtevanim donosom, je bila podrejena obveznica Abanke. Te izdaje, katerih kupci so neznani, se seštevajo v več sto milijonih evrov. Toda ključno vprašanje je, kdo se za temi podrejenimi obveznicami skriva in zakaj se mora ravno skrivati? Glede na stanje slovenskega bančnega sistema v trenutku izdaje teh instrumentov v tujini in glede na tedanje razmere na bančno-finančnih trgih je mogoče izločiti tako majhne nepoučene investitorje kot tuje investitorje. Ta skupina izdanih podrejenih obveznic je zato v največji meri lahko šla ali v roke kapitalskega plemstva ali pa v roke hčerinskih bank, ki so tako reševale svoje banke matere, primarno NLB. Ta igra med podrejenci ter NLB in njenimi hčerami je bila, še posebno na Balkanu, ena izmed tipičnih iger pridobivanja kapitala. Zakaj pa lahko trdimo, da je v igri kapitalsko plemstvo?

Iz enostavnega razloga, ker so bili le oni lahko tako močni, da so recimo pridobili kredit pri banki, ki je podrejeno obveznico izdala, in za ta kredit kupili omenjeni instrument. Vse okoliščine so namreč omogočale takšno shemo, saj je bila cena kredita precej nižja kot podrejene obveznice z visokimi diskonti in visokimi donosi. In ravno v tej skupini se mora skrivati tudi odgovor na vprašanje, zakaj je celoten problem eksplodiral v slovenske javne finance in zakaj morajo nepoučeni investitorji čakati in čakati na poplačilo, medtem ko so v Italiji že izplačani.

Če povzamemo. Vlada Boruta Pahorja v podobi ministrstva za finance Križaniča je bila tista, ki je raje uporabila podrejene obveznice kot dokapitalizacijo. Tam je ideja nastala in od tam je romala v banke. Vse ostalo je nesmiselno trditi, saj je bila država, neposredno ali pa posredno po paradržavnih skladih, lastnica največjih bank z največ podrejenimi obveznicami, torej NLB in Nove kreditne banke Maribor. Ti paradržavni skladi so trg podrejenih obveznic zalili s kapitalom in ga v času, ko so se finančni trgi obračali navzdol, naredili superlikvidnega in donosnega. Slednje je odprlo tekmo z izdajanjem novih in novih podrejenih obveznic, ki so jih praviloma preprodajali kar tisti, ki so bili lastniško ali poslovno povezani z bankami, ki so te podrejene obveznice izdajale.

Na koncu verige pa so bile jebene stranke, nepoučeni investitorji, ki so jih porezali. Račun je bil torej izstavljen njim in vsem nam, ki smo morali ta balonček s podrejenimi obveznicami poplačati v obliki sanacije slovenskih bank. Kralji zgodbe, tako kot je to v tej državi običajno, seveda prihajajo iz kapitalskega plemstva. In njih bomo, kot kaže, poplačali še enkrat.

SILNA MOČ KAPITALSKEGA PLEMSTVA

Kako silna je moč kapitalskega plemstva, ki drži v šahu ne samo politiko, temveč tudi policijo, zlasti Nacionalni preiskovalni urad, pa se je razkrilo konec decembra lani, ko so na NPU sestavili ovadbe zoper nekdanjega guvernerja Banke Slovenije Boštjana Jazbeca in njegove viceguvernerje. Toda lažniva zgodba o neupravičenem rezanju podrejencev, ki jo je legitimiral NPU - pod vodstvom zdaj že odhajajočega direktorja Darka Majheniča, je nekaj, kar bo treba še pojasniti.

Na Majheničevo smolo je dokumentacije dovolj, celo toliko, da se bo morda celo on sam nekega jutra zbudil med kamerami Pop TV in hišno preiskavo ...

(Rado Pezdir je magister ekonomije, profesor, publicist in komentator oddaje Faktor na TV3)

To je bilo novembra 2013. Nekdanji guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec v družbi tedanje predsednica vlade Alenke Bratušek. To je bilo novembra 2013 v Portorožu: nekdanji guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec v družbi tedanje predsednice vlade Alenke Bratušek. Jazbec danes dela v Bruslju, kot član odbora in direktor za načrtovanje in odločanje o reševanju v enotnem odboru za reševanje bank, centralnem organu za reševanje v okviru bančne unije, Bratuškova (Stranka Alenke Bratušek) pa je ministrica za infrastrukturo v aktualni vladi Marjana Šarca.

Poglejte si tudi zadnjo oddajo #Faktor.com na TV3:

Sorodne vsebine

Galerija slik

Teme
banka slovenije boštjan jazbec Alenka Bratušek npu Darko Majhenič miro cerar Slovenska odškodninska družba Slovenska kapitalska družba banka celje Probanka nova ljubljanska banka Franci Križanič Romana Pajenk factor banka Darko Horvat herman rigelnik Borut Pahor Abanka KB1909 Sava Re

objavi na pozareport.si

Zadnji komentarji

borut rojc

2019-05-22 10:51:15


Tragika oziroma nesmisel obstoja države se kaže v tem, ker nam ne vladajo izvoljenci ljudstva pač pa izbranci mafije, ljudje z ulice, kruhoborci, ki zavedajoč se svojh hendikepov ter intelektuale podhranjenosti, skušajo le preživeti. Tako si je sam predsednik vlade svoj čas kot partijski komik, basal žepe z bankovci nastopajoč po veselicah in zasebnih zabavah, račune za županske zapitke pa izstavljal občanom v obliki nenonormalno visokih davkov. Zdajšnji zunanji minister je kradel na potnih stroških in imel dopoldansko obrt v službenm času. Obrambni, ki še vedno ne zna ločiti odpadkov se vlači po sodiščih zaradi pralnega stroja, ki ga ima v prostorih, kjer, upam, vsaj ne urinira. Vmes posreduje pri policiji za plačilni nalog svoje, neumne hčere. Primer Simone Dimic tudi poznamo. In še in še je tega, kjer od oblasti pijani držvni uslužbenci počnejo, ker se jim zahoče, vedoč, da jim boter v Murglah krije hrbet in so odgovorni le njemu, ne Bojanu Požarju ali tam nekim davkoplačevalcem. Ti, ki imajo še nekoliko bolj razmetano podstrešje grozijo tudi s tožbami, sami pa niso sposobni povedati ali zapisati dva stavka v svojo obrambo...Boštjan Vasle se mi zdi ubogljiv vojak udbomafije. V tem kontekstu je zasedel in že sto let zaseda pomebne državne funkcije. S svojim ne preveč bistrim pristopom, me spominja na večnega funkcionarja Šoltesa do in posmrtnega predsednika računskega sodišča. Bolj se je kradlo in več manjkalo v državni blagajni, lažje je bilo zanj v pogledu novih mandatov. Logično je, da so ti, ki so neposredno podrejeni glavnimi protagonistom mafijskega ustroja države , še večji jebivetri. Nenavadno , skoraj nenormalno, bi bilo drugačno stanje.. Hočejo nam dopovedati, da oni to lahko. Res je. Dokler jim to pustimo. V tem kontekstu bi bilo zelo priročno uporabiti kakšno učinkovito pravno sredstvo iz Srbije. Vsaj kar se tiče obrambe pred temi prevaranti, da ne zapišem zikovci, kar ta, ki je le utajil davek, zagotovo ni.

Prijatelji

NAJBOLJ OBISKANO

Podrejeni banksterji: pošastna igra vrha naše politike, paradržavnih skladov in kapitalskega plemstva! Razkriva Rado Pezdir.