Članek
35. dan: Strah pred...
Objavljeno Jan 29, 2015

Sem v napetem pričakovanju, da končno tudi v živo spoznam osebo, ki je kar poznana v Sloveniji, ter me je obenem strah, da se bom predstavila tej osebi v drugačni luči, kot me pozna že do sedaj. Namreč preko socialnih medijev komunicirava že dva meseca in sva se tudi videla preko skype-a, to pa je vse. Imam velik strah, da ko to osebo srečam v živo, da ne bom sproščena in komunikativna, vsaj ne toliko, kot sem se izkazala v zadnjem času, ko sem pričela voditi zadnjo debato manjše skupine, čeprav sem se tej skupini priključila med zadnjimi. Ko se sprostim sem zelo komunikativna, vendar ko spoznavam ljudi v živo sem malo bolj zadržana, vsaj na začetku, vendar tokrat se bojim, da bom preveč zadržana, čeprav verjamem, da me bo ta oseba znala in uspela sprostiti, če pa se to zgodi, pa se bojim, da bom si upala preveč in bom s svojimi izjavami celo žaljiva na nek način, ker bi bile lahko zelo spontane in konkretne.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila predstavljati/misliti/predvidevati, da me bo strah, ko se srečam z določeno osebo. Saj vem, da se s to osebo ne bom srečala sama, ampak bodo zraven ljudje, ki jih jaz in ta oseba poznava že od prej, vendar je vseeno nek strah v meni. Saj ponavadi nikoli ne ostanem brez besed, ampak vseeno sem bolj molčeča kot če se poznamo dalj časa, pa tudi v živo si ponavadi upam manj kot prek spleta.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila predstavljati/misliti/predvidevati, da bom imela strah pred to osebo, čeprav je znana, vendar je človek tako kot ostali in se nima za nič več.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila se bati svojih reakcij, čeprav niti ne vem kaj se bo zgodilo. Ne bom upala, da bo vse se izšlo dobro, ampak se bom ustavila in dihala, če bo prišlo do dogodka, kjer se bom počutila nelagodno ali pa se bom počutila manjvredna.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila razmišljati, da sem manj vredna, saj smo vsi ljudje vredni enako in ti ljudje s katerimi se dobim so preprosti in se brez problema sprostiš, vendar če imaš prepreke v glavi, tako kot jaz, nastanejo problemi, kateri ne obstajajo.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila predstavljati omejitve in prepreke v glavi, ter si predstavljati kaj se bo in kaj se ne bo zgodilo. Najbolje se je prepustiti toku dogajanj in se kmalu vidi kako bo vse skupaj potekalo. Zagotovo bo potekalo brez večjih poblemov in težav.

 

Zavezujem se, da ne razmišljam več kaj se bo zgodilo, ter ko bom v kakšni situaciji, ki mi ne bo všeč, jo prediham in grem naprej.