Nobeno delo ni spoštovano, nihče nič ne pomeni, vse je brez pomena... Vsak idiot ima pravico se ob vse spotakniti - seveda razen ob to, kar je posvečeno. Zakonske norme so razveljavljene - vendar ne diktatorsko, marveč spontano, ljudstvo je res vzelo svojo usodo v svoje roke. To, kar je leta 1974 zapisal Dušan Pirjavec, je danes še bolj očitno.

Piše: Dimitrij Rupel

Pisec teh vrstic - v nadaljevanju PTV - sem v nabiralniku elektronske pošte našel pismo, ki ga je uredniku znane in pomembne založbe napisal nekdanji predsednik ustavnega sodišča in univerzitetni profesor, prijatelj in eden očetov slovenske države. V njem je poizvedoval, ali bi bila založba pripravljena objaviti njegovo najnovejšo knjigo: "Po vsebini je knjiga (z naslovom Ustanovitev Slovenije, op. PTV) namenjena širokemu krogu bralcev, ki jih zanima ustanovitev Slovenije v demokratičnem, državnem in ustavnem pogledu. Hkrati je knjiga namenjena do- in po-diplomskim študentom ustavnega prava treh zasebnih fakultet – Evropske pravne fakultete, Fakultete za državne in evropske študije ter Fakultete za slovenske in mednarodne študije, ter vseh drugih slovenskih pravnih, upravnih in družboslovnih fakultet. Knjiga bo imela nekaj manj kot 500 strani broširane in e-izdaje. Sprašujem, če bi vašo založbo zanimalo prevzeti izdajo te kniige? V tem primeru vam lahko v par dneh pošljem še natančnejše kazalo za boljše razumevanje njene vsebine. Vaš načelni odgovor bi želel dobiti, če je le mogoče, do konca avgusta oziroma do začetka septembra letos. Ponudbe namreč nisem poslal še nobeni drugi slovenski založbi, bi pa želel doseči študentsko tržišče še prihajajočega študijskega leta 2016/17."

 Od vseh naših funkcionarjev so za brezbrižen odnos do osamosvojitve najbolj odgovorni Miro Cerar, Maja Makovec Brenčič in Tone Peršak. Ta morda najbolj od vseh, saj je bil navzoč in sodelujoč pri osamosvojitvi od samega začetka, danes pa molči. 

Ogledal sem si kazalo, ki ga je avtor poslal založbi. Knjiga ima tri dele (Zgodovinski izvori in pogoji, Suverenost, krize in vizije, Prehodi, izzivi in prihodnost), pri čemer so poudarjena temeljna ustavno-pravna in politična vprašanja (samoobramba ustavne demokracije, svobodomiselni izvor in vrednostno jedro slovenske ustavne identitete, priložnosti in perspektive evropskega slovenstva). Urednik znane in pomembne založbe je avtorju napisal kratek odgovor, v katerem je zavrnil ponudbo: "Po tehtnem premisleku vam moram žal odgovoriti, da knjige ne bomo uvrstili v program... Res je tu še splošna javnost, ki pa se žal na tematiko našega osamosvajanja odziva mnogo slabše kot smo pričakovali."

 

Potem sva si z avtorjem neuslišane knjige izmenjala še nekaj sporočil, v katerih sva se pritoževala:

 

PTV"Poznam problem in prepoznavam slog. Slovencev njihova država ne zanima. To jim vsak dan vbijajo v glavo ljudje, kot je ... (urednik znane in pomembne založbe)."

 

Avtor Ustanovitve Slovenije"Slovenski politični razred bi moral dobiti olimpijsko medaljo v disciplini 'perverznost': ne priznava Republike Slovenije, najraje bi jo ukinil, vendar se bori za nacionalni interes, kolikor je to njihov razredni interes. In Slovenci jim verjamejo."

 

 

Poskusi z enciklopedijo slovenske osamosvojitve

 

Pisec teh vrstic, PTV, se je zganil k pisanju te glose zaradi pravkar povedanega, vendar tudi zaradi lastnih izkušenj. Med drugim ga je presunila informacija, da slovenski šolarji pri pouku zgodovine o nastanku slovenske države ne izvejo praktično nič, ker pride ta tema na vrsto prav na koncu šolskega leta, marsikje pa naj bi dogodke iz leta 1991 sploh najrajši zamolčali. Tri ali celo štiri leta nazaj je PTV prvič izgovoril predlog, da bi bil čas za sistematično (nepristransko, znanstveno kontrolirano) pripravo in objavo dokumentov (komentarjev, analiz...) o osamosvojitvi oziroma o začetku slovenske države (ki se je začela leta 1991 in ne pred tem). Pobudo je predstavil Združenju za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO), Zboru za republiko, predsedniku Slovenske akademije znanosti in umetnostiTrontlju, nekdanjemu ministru za šolstvo Turku in sedanji ministrici Makovec-Brenčičevi, na koncu pa celo predsedniku republike Borutu Pahorju. Zavedajoč se pomena formalnih kanalov se je PTV skupaj z uglednimi raziskovalci, predvsem zgodovinarji, dvakrat zapored prijavil na razpis Agencije za raziskovalno dejavnost (ARRS). Vsi sogovorniki in organizacije so pokazali zanimanje in spoštovanje, celo navdušenje za projekt, s katerim bi bilo mogoče proslaviti 25. obletnico osamosvojitve, vendar se iz vseh teh pobud in navdušenja ni uresničilo - praktično - nič. Združenje VSO je v začetku s posredovanjem župana neke obmejne občine in gospodarskega ministrstva naredilo nekaj obetavnih korakov, vendar se je izkazalo, da bi tisto ministrstvo nemara plačalo par tisočakov, vendar bi postalo lastnik gradiva, ki ga ne bi bilo dolžno objaviti. Tako sta Janez Janša in skupina avtorjev pripravila hvalevredno Belo knjigo slovenske osamosvojitve, PTV pa je objavil samostojno knjigo Negotovo življenje 176. članice OZN. Med važnimi objavami je treba seveda omeniti Jambrekovi knjigiDemokracija in država pa Ustava in svoboda. Toda vse te in še druge knjige s podobno vsebino ne pomenijo celovite, strokovne in nepristranske objave gradiva o osamosvojitvi. PTV in - kot vidimo iz začetka te glose - še kdo nadaljujeta z individualnimi raziskavami in objavami, vendar se je po robu postavila nova ovira. Gradivo o nastanku države naj javnosti pravzaprav ne bi zanimalo.

Beri dalje...

Tema v avgustu* ali brezbrižnost predsednikov in ministrov do naše države

Nobeno delo ni spoštovano, nihče nič ne pomeni, vse je brez pomena... Vsak idiot ima pravico se ob vse spotakniti - seveda razen ob to, kar je posvečeno. Zakonske norme so razveljavljene - vendar ne diktatorsko, marveč spontano, ljudstvo je res vzelo...