V štirih letih nemške okupacije je bilo na današnjem ozemlju Slovenije prisilno mobiliziranih tudi med 60 in 80 tisoč moških, največ na Štajerskem. Ocenjuje se, da se jih 20 tisoč padlo na različnih frontah. O njih se do padca komunizma sploh ni govorilo, še manj o več sto slovenskih pripadnikih Waffen SS.

Malo je literature o Slovencih, ki so bili člani oboroženih enot Schutzstafell ali SS (slov. zaščitni vod), paravojaške organizacije Hitlerjeve NSDAP. Po 14. aprilu 1941, ko so Štajersko, Koroško in Gorenjsko zasedli Nemci, so najprej opravili rasni in politični pregled prebivalstva, na podlagi katerega so začeli podeljevati nemška državljanstva. Najbolje so jo odnesli etnični Nemci ali t.i. folksdojčerji, ki so postali dokončni nemški državljani. Večina slovenskega prebivalstva je dobila državljanstvo na preklic za dobo desetih let, kajti Nemci so hoteli naše moške na ta način legalno mobilizirati v svojo vojsko.

 Odilo Globočnik ob Rudolfu Hössu in Adolfu Eichmannu velja za enega najhujših esesovskih morilcev in zločincev. Štejejo ga za odgovornega za smrt 1,5 milijona ljudi na Poljskem, kjer je bil zadolžen za koncentracijska taborišča Majdanek, Treblinka, Sobibor in Belzec.

Že v prvem letu okupacije se je začela postopna mobilizacija, s katero so v nemško vojsko nezakonito in v nasprotju z mednarodnim pravom vpoklicali državljane slovenskega porekla. Okupiranega ozemlja formalno sploh nikoli niso priključili nemškemu reichu, medtem ko so zahodni del Slovenije do Ljubljane so 3. maja 1941 formalno priključili Italiji, Prekmurje pa 16. decembra 1941 Madžarski. V Dravski banovini, torej na ozemlju današnje Slovenije, je takrat živela manjšina 30 tisoč Nemcev. Moški del te populacije je bil najprej vpoklican v Wehrmacht, saj so Waffen SS sprva sprejemali le prostovoljce, ki se jih je samo na Štajerskem v prvem letu okupacije prostovoljno javilo okoli600, večinoma etničnih Nemcev in le peščica slovenskih "gastarbajerjev", ki so se v Nemčiji predhodno ogreli za nacionalni socializem. Približno desetina je vstopila v Waffen SS, ostali v redno vojsko. V kasnejših letih so nekaj deset Slovencev v to zločinsko vojaško organizacijo tudi prisilno vključili.

 

V štirih letih nemške okupacije pa je bilo prisilno mobiliziranih tudi med 60 in 80 tisoč Slovencev, največ na Štajerskem. Ocenjuje se, da se jih 20 tisoč padlo na različnih frontah. O njih se do padca komunizma sploh ni govorilo, še manj o več sto slovenskih pripadnikih Waffen SS. S to tematiko se pri nas ukvarjajo le redki, denimo Jože Dežman, Marjan Žnidarič, Ludvik Puklavec in še posebej Klemen Kocjančič, deloma pa tudi Janez J. Švajncer in Marijan F. Kranjc, ki je pisal o slovenskih oficirjih v nemškem Wehrmachtu.

 

 

Zlo po imenu Globočnik

 

Od kod takšna naklonjenost (para)vojaški organizaciji, ki je bila ustanovljena kot Hitlerjeva osebna zaščita, po noči dolgih nožev leta 1934 pa so postali samostojna vojaška organizacija, strah in trepet okupirane Evrope. Šef SS je bil Heinrich Himmler, vanjo sta sodila tudi tajna policija Gestapo in varnostna služba (Sicherheitsdienst). SS je skrbela tudi za koncentracijska taborišča.

Po napadu na Poljsko 1. septembra 1939 so SS razdelili na splošni del in bojne enote ali Waffen SS, ki so se med poljsko ofenzivo vojaško udejstvovale z redno vojsko (Wehrmacht), a ker je bilo sodelovanje slabo, so do konca leta zgradili povsem ločen sistem oboroženih sil, v katere so lahko vstopali zgolj prostovoljci, ki so izpolnjevali stroge rasne, telesne, ideološke, zdravstvene in varnostne kriterije. Zanje je bilo značilno, da so jim pod pazduhe vtetovirali krvno skupino.

 

Elitizem je bil očiten. Šele z eskalacijo vojne so lahko obvezniki izbirali med Wehrmachtom ali Waffen SS, v kateri se je aprila 1945 bojevalo več kot milijon vojakov. Med njimi je bil tudi Odilo Globočnik, z vzdevkom Globus, višji SS vodja, sin slovenskega očeta iz Tržiča in doslej edini znani "uradni" vojni zločinec slovenskega porekla. Ta goreči nacist je kariero začel takoj po priključitvi Avstrije nacistični Nemčiji kot dunajski gauleiter, vendar so ga Dunajčani zaradi divjaškega obnašanja zatožili v Berlin, zgroženi so bili nad njegovim sovraštvom do katoliške cerkve, saj je v Dachau poslal več duhovnikov. Globočnika je pokopala šele korupcija, zaradi katere ga je Himmler premestil v Waffen SS in poslal v poljski Lublin, kjer je postal šef policije in SS.

Beri dalje...

Slovenci in SS: pozabljeni nacist Odilo Globočnik

V štirih letih nemške okupacije je bilo na današnjem ozemlju Slovenije prisilno mobiliziranih tudi med 60 in 80 tisoč moških,največ na Štajerskem. Ocenjuje se, da se jih 20 tisoč padlo na različnih frontah. O njih se do padcakomunizma sploh ni govori...