Nedelja popoldne ali zvečer bo v Bruslju na vrhu EU - Balkan odločilna za spopadanje z migrantsko krizo; če je evropska solidarnost v resnici lažna, se bomo morali Slovenci znajti sami. To z drugimi besedami pomeni, da bodo ob tako velikem dotoku migrantov iz Hrvaške že naslednji teden sprejeti nekateri izredni ukrepi.

Piše: Uredništvo

Foto: www.mediaspeed.net

Ali to pomeni tudi uvedbo izrednih razmer, je nehvaležno napovedovati. Mediji smo namreč pod velikim stresom, ko gre za domneve, saj je v obtoku neverjetno število "zgodb" in "informacij", ki se po preverjanju izkažejo za neverodostojne, njihova objava pa bi le še dodatno prestrašila državljane. Tudi Portalu PLUS so poskušali prodati "informacijo" o domnevnem poskusu sabotaže Nuklearne elektrarne Krško, ki je sicer res na seznamu Islamske države kot potencialna tarča terorističnega napada, vendar doslej na srečo še ni imela nobenega incidetnega primera, poleg tega je okoli nje zaradi migrantske krize uvedeno tudi zelo poostreno varovanje.

Si lahko predstavljate, kaj bi to pomenilo, če bi v naši državi nasledni teden znašlo 70 ali celo 100 tisoč migrantov? Morda bi jih morali za začetek nekaj tisoč pripeljati v center Ljubljane in elitna naselja, da bi se tudi tamkajšnji salonski levičarji začeli zavedati resnosti razmer, pravijo vedno bolj nezadovoljni ljudje v Posavju, skozi katerega je šlo samo v zadnjih dneh krepko prek dvajset tisoč migrantov

 

V čigavem interesu je ustvarjanje panike, ne bi radi špekulirali. Toda dejstvo je, da smo mediji v teh dneh idealne tarče manipulacij in laži, zato je dosledno preverjanje informacij še toliko bolj pomembno. S podobnimi dilemami se srečujejo tudi drugi evropski mediji, v katerih se tehtnica naklonjenosti počasi nagiba stran od migrantov, pa čeprav so jim bili še pred meseci kot "vojnim beguncem" zelo naklonjeni. Vzemimo za primerjavo naslovnici britanskega časnika The Sun:

 

Ali se mediji spreminjajo zaradi javnega mnenja ali se javno mnenje zaradi medijev?

 

 

Pogled v slovenski medijski prostor bi bil še bolj zanimiv, vendar bomo ta fenomen podrobneje obravnavali prihodnji teden. Ta vikend bo namreč prelomen za prihodnji razvoj dogodkov, četudi bo migrantska kriza - to je 14. oktobra v govoru pred poslanci Evropskega parlamenta povedal predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker - trajala še več let (!). Če se na nedeljskem kriznem srečanju evropskih voditeljev v Bruslju (sestanek se zna zavleči pozno v noč) ne bodo sposobni dogovoriti nič konkretnega, potem bo Slovenija v zelo težkem položaju. Sploh če se uresničijo napovedi, da bi do konca tega tedna v državo vstopilo 70,000 tujcev. To pa je številka, ob kateri se bi začel lomiti sistem tudi v bistveno večjih državah.

 

V tem primeru - in to je v včerajšnjem intervjuju za Odmeve na TV Slovenija potrdil tudi premier Miro Cerar - bodo potrebni novi ukrepi, s katerimi bi država spopadla z migracijskim tokovi, ki zaradi škandaloznega obnašanja Hrvaške postajajo vedno težje obvladljivi. Razkriti policijski posnetki termokamere s slovensko-hrvaške meje, na katerih hrvaški policisti prebežnike usmerjajo proti zeleni meji s Slovenijo in reki Sotli, potrjujejo strahove, da bo južna soseda v ostri predvolilni kampanji, ki se lomi tudi na migrantskem vprašanju, ravnala v balkanskem duhu in vse tujce pošiljala na schengensko mejo.

 

 

Tihotapljenje za Guinessovo knjigo rekordov

 

A če je nočno pošiljanje ljudi čez zeleno mejo - pravno formalno bi lahko slovenska policija kazensko ovadila neznane storilce, pripadnike hrvaške policije zaradi kaznivega dejanja tihotapljenja ljudi čez državno mejo - posledica nervoze aktualne hrvaške oblasti, ki se krčevito bori za zmago na volivah in zato poskuša iz države še pred volilno nedeljo nagnati vse tuje prebežnike, potem je medijska vojnamed državama pravzaprav tragična. V njej namreč ne bo zmagovalca, saj vsaka stran zgolj prepričuje svojo javnost, ki je tako ali tako verjame, da ima njihova država prav. Do podobnih napetosti je prihajalo prejšnji mesec na srbsko-hrvaški meji in tudi tam je bila Hrvaška obtožena nehumanega ravnanja. V očeh bruseljske evrokracije pa je vse skupaj le še en dokaz, kako slabi so odnosi med balkanskimi državami, med katerimi se je hočeš nočeš znašla tudi Slovenija.

 

Kot zadnja postaja pred Alpami, ki so naravna pregrada med evropskim Zahodom in Vzhodom, Severom in Jugom, je naša država v vlogi "varuha meje" odvisna od pomoči drugih članic schengenskega območja, v nasprotnem primeru pa je dolžna poskrbeti izključno za svoje interese. Za vsako ceno braniti južno mejo in se zaradi tega na smrt skregati s Hrvaško, medtem ko bodo Nemcimirno selekcionirali, katere migrante bodo obdržali, katere pa z letali vrnili v Turčijo, je popolnoma iracionalno - razen seveda v primeru, ko bi tuji migranti ogrožali slovenske državljane, red in mir ali ozemeljsko celovitost države. V nasprotnem primeru pa jih nima smisla zadrževati, če za to nimamo dovolj ljudi in opreme. Takšen scenarij bi bil aktualen tudi v primeru, če bi Nemci in Avstrijci prenehali sprejemati migrante, zaradi česar bi jih v Sloveniji ostalo več deset tisoč. Ali pa celo sto tisoč.

 

Si lahko predstavljate, kaj bi to pomenilo?! Morda bi jih moralo za začetek nekaj tisoč priti v centerLjubljane, da bi se tudi tamkajšnji salonski levičarji začeli zavedati resnosti razmer, pravijo ljudje vPosavju, skozi katerega je šlo samo v zadnjih dneh vsaj dvajset tisoč migrantov

 

 

V skrajni sili hrvaški scenarij

 

Čeprav je avstrijska zvezna notranja ministrica Johanna Mikl-Leitner včeraj med obiskom Šentiljazatrdila, da njena vlada ne bo zaprla meje s Slovenijo, to še ne pomeni, da se v prihodnjih dneh ne bo zgodilo prav to. Mikl-Leitnerjeva se lahko vedno sklicuje na to, da je govorila v svojem imenu, poleg tega ne bi nikoli šla javno razlagati, da se bliža zaprtje meje, saj bi takšna novica migrantski pritisk le še povečala. V času družbenih omrežij in dobre opremljenosti večine migrantov s pametnimi telefoni komunikacije tečejo s svetlobno hitrostjo, povprečna starost migrantska populacija na tej balkanski poti pa ustreza idealnim uporabnikom mobilne tehnologije.

 

Če bi torej v naslednjem tednu skupno število migrantov na ozemlju Slovenije doseglo številko, ob kateri bi se Avstrija odločila, da z mešanimi policijsko-vojaškimi silami zapre mejo s Slovenijo, potem bi to pomenilo troje: (1) da je nedeljski bruseljski vrh EU - Balkan v bistvu propadel; (2) da Slovenija ne more več obvladovati razmer v državi in (3) da se začne izvajati scenarij, ki ga je v enem od pogovorov med Zagrebom in Ljubljano izrekel visok predstavnik hrvaške vlade; da naj namreč Slovenci "šaljemo dalje", se pravi, delamo po enakem principu kot Hrvaška zdaj tihotapi tujce čez mejo v Slovenijo.

 

 

Kdaj je zaščitna ograja smiselna

 

Za gradnjo ograje - to idejo so po naših neuradnih informacijah v vladnih krogih v zadnjem času že večkrat previdno obravnavali - je ta trenutek že prepozno, je pa po drugi strani res, da bi bil projekt smiseln, če Hrvaška še ne bo kmalu vstopila v Schengen in če se bo naval migrantov nadaljeval še mesece in tedne, da bo torej teza o selitvah narodov dokončno potrjena. V vsakem primeru pa bi se morali z južnimi državami, tj. Hrvaško, Bosno in Hercegovino, Srbijo, Črno goro in Makedonijo, morda tudi Grčijo, če bodo radikalci iz Sirize pripravljeni sodelovati, dogovoriti o skupni obrambi vstopne točke v Evropo na južnem Balkanu. Če namreč Evropska unija ne bo sposobna najti rešitve, potem bo to njen konec, Slovencem pa preostane novo strateško partnerstvo bodisi z Višegrajsko skupino bodisi z državami nekdanje Jugoslavije. V vsakem primeru pa sami ne bomo mogli preživeti v tem krasnem novem svetu selitev narodov.

Dobro se naspite, ljudje: v nedeljo bo dan D, naslednji teden pa so lahko že izredne razmere

Nedelja popoldne ali zvečer bo v Bruslju na vrhu EU - Balkan odločilna za spopadanje z migrantsko krizo; če je evropska solidarnost v resnici lažna, se bomo morali Slovenci znajti sami. To z drugimi besedami pomeni, da bodo ob tako velikem dotoku mig...