Nova ljubljanska banka je pred desetletjem, ko jo je vodil z milijonom evrov opravnine "nagrajeni" Marjan Kramar, spustila v kratko, vendar pomenljivo kapitalsko avanturo na ruskem trgu, kjer je postala lastnica skoraj osmih odstotkov Promsvyazbank, katere lastnika sta bila brata Ananyev, oligarha iz Putinovega ožjega kroga.

Piše: Kizo

Foto: www.mediaspeed.net

Pred vami je prvi dosje o slovenskih poslovnih podvigih v državah bivše Sovjetske zveze. Kako daleč bomo prišli s tem projektom, je seveda odvisno od tega, kako dobre vire bomo dobili. To ni nepomembno, saj za razliko od Balkana Slovenci v državah bivše Sovjetske zveze - razen seveda Janeza Škrabca in Rika - ne pomenijo prav nič. V najboljšem primeru so kmetje na poslovni šahovnici. Temu primerno je težko najti zanesljive vire in dokumente, s katerimi bi lahko opisali predvsem stranske vloge Slovencev.

 

V tem dosjeju nas bo najbolj zanimalo, s kom so se sklepali posli, za kakšne posle je šlo, katere slovenske paradržavne institucije so jih kanalizirale in tudi to, ali lahko pri tem identificiramo kakšno politično–poslovno omrežje. Glede na odzive nekaterih akterjev iz balkanskih tranzicijskih dosjejev, nam je popolnoma jasno sledeče. Prvič: slovenski parapodjetniki in tajkuni so svetovni prvaki v poslovni etiki. Drugič: njihov vstop na trge mafijskih držav tipa Črna Gora je bil možen zgolj prek paradržavnih kriminalnih struktur. Tretjič: njihovi poslovni partnerji v taki ali drugačni konstelaciji so morda res osumljeni kriminalci, ampak naši hiper-etični poslovneži drugače niso mogli, so pa vseeno organizirali kak dobrodelni koncert in si s tem prečistili poslovne duše. In četrtič: izvedeli smo, da je vse pravzaprav veliko naključje in naključje ostaja, četudi se nek vzorec in imena ponovijo večkrat. Še več, ugotovili smo, da so naključja pravzaprav pravilo poslovanja slovenskih poslovnih filantropov.

 

Zato postavimo pripis že na sam začetek tega dosjeja. Naši glavni heroji iz NLB zagotovo niso vedeli, v kaj se spuščajo; če so vedeli, pa drugače ni šlo, ker tako v Rusiji pač gre. Glede na to, da so v NLB vedno bili, kot se to za diko naroda spodobi, superetični poslovni kralji, jim že vnaprej verjamemo, da se jim je gabilo sodelovati s Putinovimi oligarhi. To so počeli zgolj zato, da bi ustvarili več delovnih mest v Sloveniji. Žrtvovali so se za nas in prav je, da to cenimo. Vse, kar boste v nadaljevanju prebrali, so zgolj čudna naključja, ki jih naNovi ljubljanski banki, kljub njihovi poslovni jasnovidnosti, niso mogli predvideti.

 

Prosimo, berite natančno, ker boste zgodbo, ki sledi, verjetno brali prvič in zadnjič. Razen če v vas živi prepričanje, da bo to zgodbo nekoč obelodanil svetovni prvak v finančni forenziki, ki se odziva na ime Drago Kos.

 

 

Pompozni vstop na ruski bančni trg

 

24. junija 2005 so iz NLB sporočili, da lastniško vstopajo v rusko banko Promsvyazbank. Prišlo je namreč do 7,69% nakupa te banke. Kot je razvidno s spletne strani seonet.ljse.si, so nlb-jevci sporočili, da gre za portfeljsko naložbo, ki je posledica dobrega poslovnega sodelovanja med bankama. Slednje drži, NLB in Promsvyazbank sta uspešno sodelovali pri izvoznih poslih slovenskega gospdarstva, v prvi vrsti pri podpori izvozne aktivnosti kranjskega Iskratela. Ti posli so večinoma potekali tako, da je NLB dala kredite Promsvyazbanki za nakup Iskratelovih produktov (opreme), pri čemer je SID banka nemalokrat dajala garancije.

Kaj natanko je slovenska državna NLB iskala v ruski zasebni Promsvyazbank?

 

To tedaj ni bila ravno nepomembna novica v poslovnem svetu, kajti tuje banke v Rusiji so v letu 2005 igrale še bolj obskurno vlogo kot tuje banke v Sloveniji. Povedano drugače: če banka ni bila v ruskem (običajno državnem) lastništvu, potem na bančnem trgu ni imela kaj iskati. Kako neverjetna zgodba je bila vstop NLB v Promsvyazbanko, se lahko prepričate v publikaciji Russian Federation: Selected issues (Country staff report, 2005, št 05/379), ki je dosegljiva na spletni strani IMF. V opombi na strani 97 boste lahko prebrali, da so na IMF zelo optimistični v zvezi z normalizacijo ruskega bančnega trga, saj so na velika vrata na ta ogromen trg vstopile tri tuje banke: GE Capital,Banca Intesa in NLB. To je bilo seveda tudi zadnjič, ko se je IMF čudil in navduševal nad vlogo naše NLB in zadnjič, ko je bila ta banka povezana z besedo normalizacija.

 

NLB kot poslovna banka, ki jo zanima donos? NLB kot bančni pionir v Rusiji? Zanimivo: nobeni resni banki ni uspelo, NLB pa je. Preden pojasnimo, kaj točno jim je uspelo in v kakšno banko so vstopili, na kratko še o nadaljevanju sodelovanje med bankama: kmalu po vstopu NLB v Promsvyazbanko je sledila dokapitalizacija, s čimer se je relativni lastniški delež NLB zmanjšal. Portfeljska naložba NLB je bila odprodana že naslednje leto. Njen delež je odkupila nemška Commerzbank a.g. Precej beden finale, kajne?

 

Odnosi med obema bankama so ostali idilični, kajti NLB je svoji partnerski banki že kmalu po izstopu, natančneje 20. novembra 2006 dala 12 milijonov evrov kredita, v prvi polovici leta 2007 pa je sodelovala pri sindiciranem posojili tridesetih bank (pod vodstvom EBRD) Promsvyazbanki. Teža sindiciranega posojila? 300 milijonov evrov. Delež NLB? To ve Drago Kos. Je bilo to v nacionalnem interesu? To pa zna povedati Jože Mencinger.

 

 

Brata Ananyev

 

Kam so leta 2005 dejansko vstopili naši svetovni prvaki v bančni etiki? Promsvyazbank je nastala leta 1995 in je v dobrih dvajsetih letih doživela neverjetno transformacijo od obskurne banke do ene izmed glavnih bank v času, ko je Putinov paradržavni bančni sistem pod sankcijami. In spomnite se, 2005 je leto, ko se je sodobna ruska zgodovina začela pisati na novo, saj gre za začetek drugega Putinovega mandata, ko je bila njegova vojna z Jelcinovimi oligarhi dobljena in so se že uspešno konsolidirale nove mreže kremeljskih oligarhov.

 

Prevladujoča lastnika Promsvyazbank sta že od ustanovitve dalje brata Dmitrij (Dmitry) in Aleksej (Aleksey) Ananyev (Ananiev) - uredniška pripomba: na splošno imena pišemo v izvirniku, da vam tako olajšamo nadaljnje raziskovanje in "surfanje" po internetu -, ki zaradi svoje verske blaznosti veljata za pravoslavna oligarha, po reviji Forbes pa sta po premoženju nekje v okoli treh miljard evrov.

Beri dalje...

Tranzicijski dosje NLB: ruska avantura Kramarjevih bankirjev s Promsvyazbank Putinovih oligarhov

Nova ljubljanska banka je pred desetletjem, ko jo je vodil z milijonom evrov opravnine nagrajeni Marjan Kramar, spustila v kratko, vendar pomenljivo kapitalsko avanturo na ruskem trgu, kjer je postala lastnica skoraj osmih odstotkov Promsvyazbank, ka...