TEŠ6 je v današnji Sloveniji predvsem problem nefunkcioniranja demokracije – manj je problem ekonomije, ekologije in korupcije. Če pa se že spustimo na področje korupcije, gre predvsem za medijsko korupcijo in, kar je še huje, gre za problem medijske prostitucije. Iz katere je izvirala in še izvira medijska zaprtost za kakršne koli alternative.

Piše: Vili Kovačič

Foto: arhiv Portala PLUS

Ker je po toči zvoniti prepozno in se po njej pojavi največ mežnarjev, ki bi radi zvonili, ko je nevihta mimo, si poglejte posnetek, ki priča, s kakšno težavo smo zbirali podpise proti zakonu o poroštvu za TEŠ6. Posnetek predstavlja moj nastop  v Odmevih, ko je bilo jasno, da smo zbrali dovolj, to je 2861 podpisov za nadaljevanje postopka. Na posnetku se lepo vidi, kako so tedaj novinarje, med njimi tudi Slavka Bobovnika, predvsem zanimale ovire za razpis referenduma, nič pa upravičenost njegove izvedbe in vzrokov zanj.

Indoktrinacija, ki vlada v Sloveniji, je na vseh ključnih področjih prepojila družbo in državo do zadnjih celic družbe,  mnogokrat je segla celo v idilične družinske odnose. Vendar to je že področje socialne psihologije oziroma patologije, ki jo je uspelo vzpostaviti medijskemu štabu Nika Toša, desni roki Milana Kučana. Razvili so jo do popolnosti, do popolne perverznosti. Kar pa seveda ni težko, če obvladaš represijo in novinarsko srenjo na mehek način, je ostalo samo še stvar doziranja in tehnike.

 

No, danes je situacija obrnjena. Vsi se zanimajo za rdeče številke, zdaj na veliko prekrite s črno barvo, o katerih pa začuda prej nihče ni hotel ničesar niti slišati. Ko sem Bobovniku povedal, da bo z zaustavitvijo TEŠ6 elektrika v Sloveniji cenejša in da sem o tem že napisal članek Kako ubraniti TEŠ pred TEŠ-em 6, je gospod Bobovnik pogovor zaključil. Po 3 minutah ga je končal z besedami: "To ni današnja tema, o tem pa kdaj drugič", kar je zame seveda pomenilo ob Svetem Nikoli. Ampak potem so v istih Odmevih imeli dovolj časa, da so skoraj 8 minut nesebično in v javnem interesu "furali" domnevno očetovstvo nadškofa Urana. Pa naj še kdo reče, da nacionalka ni služila in ne služi javnemu interesu.

 

Širši pogled, za razliko od tega silno kratkega TV posnetka, pa bi pokazal, da je poleg "odličnih" medijev kriva tudi  kreativna vloga slovenske akademske stroke in navidezne "civilne družbe", ki živi od problemov in ji je za njihovo reševanje bolj malo ali sploh ne mar. Očitno so problemi okolja raison d'etre njihovega obstoja. Upam, da mi bo uspelo dokončati knjigo o tem in še čem z naslovom Kako smo ustavljali TEŠ6 in zakaj smo bili pri tem neuspešni. Bila naj bi prerez delovanja oziroma nategovanja  družbe – s strani politike, ekonomistov, pravnikov in tudi drugih akterjev; tistih človeških figur, ki so za svoj in "narodov blagor" po slovensko "nesebično" prevzeli nase vso težo tega realsocialističnega veleprojekta. Med temi izstopa velecenjeni črni (nekdaj sončni) Peter slovenske energetike – doktor Peter Novak. Človek za vse čase, vse sisteme in za vse režime, ki je še danes zelo cenjen udeleženec radijskih in TV komentarjev. Meni je zelo poznan po tezi "premog bo kralj 21 stoletja". Če gospod Novak kljub razvoju tehnologije še vedno resnično tako misli, v kar pa ne verjamem, to sicer ni nič narobe. Narobe je le to, da se nasprotna mnenja v medijih v enaki meri nikoli niso smela ali mogla promovirati, čeprav  so ponujala povsem realno in desetkrat cenejšo alternativo.

 

 

Indoktrinacija in manipulacija 

 

Indoktrinacija, ki vlada v Sloveniji, je na vseh ključnih področjih prepojila družbo in državo do zadnjih celic družbe,  mnogokrat je segla celo v idilične družinske odnose. Vendar to je že področje socialne psihologije oziroma patologije, ki jo je uspelo vzpostaviti medijskemu štabu Nika Toša, desni roki Milana Kučana. Razvili so jo do popolnosti – do popolne perverznosti. Kar pa seveda ni težko, če obvladaš represijo in novinarsko srenjo na mehek način, je ostalo samo še stvar doziranja in tehnike. Ko sem Nika Toša prosil za pošteno anketo o odnosu Slovencev do posodobitve delujočih blokov v TEŠ, sem dobil žal z njegove strani zgolj dvoumne in nejasne rezultate, očitno z namenom da anketa ne pove ničesar.

 

V preteklem tednu so na TV ekranih mnogi točili krokodilje solze za nazaj, tedaj ko je bilo treba kaj narediti, pa so se – npr. na Pop TV, zelo trudili v obratni smeri. O imenih, akterjih in  protagonistih projekta pa tudi zdaj nič. Ti protagonisti so bili: najprej bivši gospodarski minister Matej Lahovnik, najbolj pa glavni protagonist poroštvene prevare – ki po zaslugi medijev nikoli ni postala afera, gospod minister (z Mencingerjem solastnik slovitega privatnega instituta z javno blagovno znamko -Ekonomski inštitut Pravne fakultete, EIPF) France Križanič, jagoda na torti pa je bil zelo markantni kasnejši "vstajniški ekonomist" Marko Golob. V letih 2011 in 2012 je bil Golob eden od ključnih šefov na AUKN, ki je operativno, prek kadrovanja vplival na nadaljevanje projekta v začrtani smeri, ne da bi sam sploh resno pregledal njegove vhodne parametre. Ti so se in se še vedno, kot je poudarilo zdaj tudi računsko sodišče, logično začenjajo in nadaljujejo priPremogovniku Velenje.

 

 

Ljudska republika Šaleška dolina

 

Sicer pa ni vsega kriva samo Radiotelevizija Slovenija, krivi so tudi ostali vodilni mediji, ki vedno briljirajo z razpravami post festum. Zato danes, ko je še čas, da se nam ne bi zgodovina TEŠ6 ponovila, pozivam TV Slovenija, naj v novi oddaji Tarča organizira soočenje o projektu t.i. Tretje razvojne osi, ki je globoko povezan s TEŠ6. Projekt je še vedno možno ustaviti in traso speljati povsem drugje – po vzhodni varianti, ki je najcenejša in v številnih drugih pogledih najmanj sporna in je že bila s strani vlade izbrana leta 2012. Zavedam se, da bo v Velenju nastal velikanski hrup, ampak to je treba vzeti v zakup, predendokončno blagoslovimo metode in sredstva, ki prihajajo iz epicentra novodobnega realsocializma – Ljudske republike Šaleška dolina.

 

Konkretno: gre za traso F-5, Arja vas - Velenje oziroma Černačevo varianto, ki jo je pred tem že nekaj let prej predlagala tudi Civilna Iniciativa Braslovče. Skratka, treba je jasno, glasno in enakopravno predstaviti alternativo. In ne z Židanom in Cerarjem molčati ali točiti krokodilje solze, kako da moramo naprej, "ker se mudi in se ne smemo ozirati na lokalne interese". Ti so bili s traso F-5 že premagani, s spremembo oblasti 2013 pa so očitno veliki apetiti Šalekov dobili nov zagon.

 

 

Problem je širši, problem je način mišljenja

 

Zato trdim, da je TEŠ6 v današnji Sloveniji predvsem problem nefunkcioniranja demokracije – manj je problem ekonomije, ekologije in korupcije. Če pa se že spustimo na področje korupcije, gre predvsem za medijsko korupcijo in, kar je še huje, gre za problem medijske prostitucije. Iz katere je izvirala in še izvira medijska zaprtost za kakršnekoli alternative.

 

Slednje pa je posledica dejstva, da smo Slovenci, zgodovinsko nevajeni demokracije, zelo dojemljivi za avtoritarni način razmišljanja. Demokracijo pa jemljemo kot spektakl, ne kot sredstvo odločanja. Tega se Niko Toš in Kučanov krog dobro zavedata, zato me Kučanov nasvet v juliju 2012, naj se ne zanašam na narod, kajti kot je rekel "pusti narod, narod je butast", niti ni presenetil. Presenetila me je direktnost, odkritosrčnost in izpoved bistva, česar pa pri njem nismo bili nikoli vajeni.

 

Skratka, alternativna obravnava projekta, kljub "demokraciji", ni bila mogoča, bila je onemogočena in v kali zatrta. Iz mnogih objav in posnetkov se vidi, kako močno je prevladoval propagandni stroj iz TEŠ in HSE. Na televiziji nismo mogli priti do besede več kot za nekaj minut. V časopisu Delo pa so po 11. oktobru 2011, potem ko so prvič padla poroštva za TEŠ6, praktično v celoti zaprli objave, mene, ki sem o tem največ pisal, pa celo smešili in moje replike ter odgovore brez sporočila zmetali v koš.

Beri dalje...

Slovenske težave z alternativami in medijska indoktrinacija davkoplačevalcev

TEŠ6 je v današnji Sloveniji predvsem problem nefunkcioniranja demokracije manj je problem ekonomije, ekologije in korupcije. Če pa se že spustimo na področje korupcije, gre predvsem za medijsko korupcijo in, kar je še huje, gre za problem medijske ...