1200 strani dolgo poročilo o tatvinah, goljufijah, poneverbah, zlorabah položaja in drugih nepravilnostih na naših veleposlaništvih se spreminja v svojevrstni slovenski Wikileaks. Razkrivamo misterij kadrovske komisije, ki je za ambasadorja na Hrvaškem predlagala svojega člana Aleksandra Geržino. Se je iz glasovanja o sebi morda izločil?

Piše: Uredništvo

Zakaj ravno Geržina, se boste vprašali. Iz več razlogov, ki jih bomo tudi pojasnili. Še prej pa nekaj neprijetnih detajlov, povezanih z aktualnimi dogodki na Mladiki, kjer si predvsem generalni direktor Stanislav Vidovičprizadeva ustvariti vtis, da imajo vse pod nadzorom in da ničesar ne pometajo pod preprogo.

 

Po seriji škandaloznih razkritij o obnašanju nekaterih veleposlanikov v zadnjih letih, med katerimi bi lahko našli tudi kazniva dejanja, kot jih denimo opredeljuje257. člen kazenskega zakonika (zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic) in glede katerih ne bi smelo biti nobenega dvoma, da jim sledi takojšnja odpoved delovnega razmerja, se namreč poskuša narediti medijski spin, češ kako načelni in pošteni so v vodstvu zunanjega ministrstva, da za razliko od drugih institucij državne uprave "čistijo" tudi med svojimi.

Kandidat za novega veleposlanika v Zagrebu Aleksander Geržina prihaja iz vplivne mariborske familije Geržina, njegov oče je Saša Geržina, predsednik Društva Slovenija Rusija, človek iz kroga nekdanega predsednika Milana Kučana, podpredsednik upokojenske stranke Desus in eden izmed gonilnih motorjev projekta Ruska kapelica, kamor je letos prišel zabijat klin v (ne)enotnost Evropske unije sam ruski premier Dimitrij Medvedjev, slovenski politični vrh pa mu je pri tem držal štango. Prav Aleksander Geržina, ki je bil nazadnje ambasador na Dunaju in je predviden za enak položaj v trenutno daleč najpomembnejši slovenski sosedi, se je zapletel s povračilom kilometrine, je ugotovil interni nadzor ministrstva. V letu in pol jo je nabral za 4500 evrov, kar preračunano v kilometre pomeni natanko 12,000 kilometrov.

 

 

Poročilo o internem nadzoru

 

Obenem se že sprožajo nasprotne interpretacije glede resnosti ugotovoljenih kršitev, češ da vseeno ne gre za tako drastične primere, ki bi zahtevali odpoklic, odpoved delovnega razmerja ali celo kazensko ovadbo. Pri zdaj že nekdanji veleposlanici v Parizu Veroniki Stabej je bil denimo argument, s katerim je Mladikabranila svojo odločitev, da ji zgolj skrajša sicer že podaljšan mandat, utemeljen na povsem nori razlagi - da je namreč niso hoteli odpoklicati takoj, ko se je razvedelo za ugotovitve nadzora, saj je ravno tedaj pripravljala vse potrebno za obisk slovenskega predsednika vlade Mira Cerarja 8. julija letos v Parizu (?!).

 

A objava poročila o internem nadzoru, ki ima pravni temelj v Pravilniku o nadzoru v predstavništvih Republike Slovenije v tujini (sprejet je bil 24. januarja 2011 pod ministrovanjem Samuela Žbogarja), čeprav deloma omejena, saj so določeni deli potemnjeni, je takoj sprožila silni gnev slovenske javnosti (dovolj je bilo pogledati spletne forume, kjer se je ljudem mešalo od jeze nad skorumpiranimi, goljufivimi in tatinskimi diplomati, ki da so strašna sramota za državo), se je seveda moral vmešati tudi predsednik republike Borut Pahor, ki formalno podpisuje ukaze o imenovanju (novih) veleposlanikov. Kot velik ljudski tribun in populist je verjetno ugotovil, da mu bo to prineslo politične točke in utrdilo priljubljenost, zato je nemudoma zadržal podpisovanje ukazov o imenovanju veleposlanikov. Da bi vsaj navzven vse skupaj delovalo bolj koherentno in usklajeno z vlado, je predsednikov kabinet sporočil, da gre za odločitev, ki je usklajena s premierjem Cerarjem in da bo Pahor zgolj počakal na oceno vlade, ali ugotovitve v poročilu o nadzoru veleposlaništev kakor koli vplivajo na aktualni vladni predlog za imenovanje novih veleposlanikov.

 

 

Sramota za državo

 

Ker so med kandidati seveda tudi imena, ki so se neslavno pojavila v poročilu notranjega nadzora na diplomatsko-konzularnih predstavništvih v tujini, je zdaj ključno vprašanje, kako bodo uradno interpretirali njihove "grehe" oziroma ali bodo ugotovljene nepravilnosti, predvsem je šlo za negospodarno ravnanje z denarjem davkoplačevalcev, kakor koli vplivale na njihovo nadaljnjo kariero. Med diplomati, ki so bili doslej javno izpostavljeni (in sem sodi tudi Aleksander Geržina, kandidat za veleposlanika v Zagrebu), so Peter Reberc(Madrid), Janez Šumrada (Pariz) in njegova naslednica v več pogledih Veronika Stabej, Miran Čupkovič Skender (Tokio), Vidko Filipič (Kazan), Tomaž Trobentar (Priština), Jožef Keček(Beograd, Munchen).

Beri dalje...

Je ambasador Geržina, ki je imel za 12,000 kilometrov potnih stroškov, glasoval zase?

1200 strani dolgo poročilo o tatvinah, goljufijah, poneverbah, zlorabah položaja in drugih nepravilnostih na naših veleposlaništvih se spreminja v svojevrstni slovenski Wikileaks. Razkrivamo misterij kadrovske komisije, ki je za ambasadorja na Hrvašk...