Objavljamo nadaljevanje polemike med kolumnistom Portala Plus Milanom Balažicem in kolumnistom Financ Blažem Vodopivcem. Polemiko je Balažic sprožil s kolumno "Boj za dušo Nove Slovenije", ki je bila komentar na kolumno Vodopivca z naslovom "Slovenska krščansko-liberalna stranka? Hm." Objavljamo odgovor Vodopivca v torek pa bomo objavili še odziv Balažica v zvezi z aktualnim odzivom Vodopivca.

Piše: Blaž Vodopivec

Blaž Vodopivec: Bolj vesel kot močnega trenda rasti podpore NSi bi bil samo še močnejšega trenda rasti podpore NSi.

Verjamem, da MIlan Balažic o NSi, liberalizmu in naših desnosredinskih opcijah razmišlja dobronamerno. Zato mi je žal, da je na moje razmišljanje o NSi v Financah reagiral tako nervozno, kot je. In da ga je očitno prebral tako površno in ihtavo, da je narobe razumel poante in mi pripisal kar nekaj trditev in hudobnih namenov, ki jih je v tisti kolumni res težko najti. Njegova analiza je neobjektivna in nerealistična. Niti NSi, niti liberalcem, niti slovenski desni sredini kot celoti ne more koristiti.

 

Dokler ne bodo VSE slovenske desnosredinske stranke začele razmišljati tudi o optimiziranju volilnega izida desne sredine kot celote, bo ta politični pol obsojen na životarjenje globoko pod 50 %.

Najhujša in skrajna neumnost Balažicevega pisanja je podtikanje, da naj bi moja kolumna nastala, ker naj bi me motilo "dejstvo, da javnomnenjska podpora liberalno-konservativni NSi stabilno in nezadržno raste". Neumnost, ki jo je Portal Plus celo izpostavil kot poudarek Balažiceve kolumne. Če bi bil sam sposoben tak trend zaznati, se z NSi sploh ne bi ukvarjal. Bolj vesel kot močnega trenda rasti podpore NSi bi bil samo še močnejšega trenda rasti podpore NSi. Upam pa, da Tonin in Balažic ta trend ugotavljata analitično, od podatkovne točke do podatkovne točke, in da ni zgolj nekaj, kar se prikazuje v njunih rožnatih sanjah. In da sta v svojo analizo vključila tudi tisto anketo z začetka aprila, ki je bila tudi povod za mojo kolumno, ki je NSi namerila okrog 1,5 % podpore.

 

Prav tako so nesmiselna in brez podlage podtikanja, da naj bi moja kolumna NSi svetovala "postati zgolj stranka tradicionalne kulture" ali celo "krščansko-socialistična stranka" in da naj bi "za tipične volivce NSi razglasil kar socialiste". Nasprotno, absolutno se podpišem pod Balažicevo diagnozo, da "moderne krščansko-demokratske stranke še zdaleč niso zgolj konservativne, temveč gre za kombinacijo konservativnosti v vrednotah, liberalnosti v ekonomiji in socialnosti v civilni družbi." In če bo Milan Balažic parkrat globoko vdihnil in še enkrat prebral mojo kolumno, bo ugotovil, da njeno poanto lepo povzema prav njegov stavek, "da so krščanski demokrati po formi konservativni demokrati, po politično-ekonomski vsebini pa liberalci". NSi preprosto svetujem, da se po formi bolj približa krščansko konservativni podobi, ki lahko nagovori ogromno telo njenih tradicionalnih volivcev, ki ga noben najliberalnejši in najboljši gospodarski program ne more.

 

NSi mora tudi upoštevati, da je v Sloveniji vrsta posameznikov in posameznic, ki imajo v polju liberalnih reform neprimerno več kredibilnosti kot Tonin. Ker je precej verjetno, da bodo nekateri od teh počasi ustanovili novo liberalno stranko, bo večina novo pridobljenih liberalnih volivcev za NSi spet izgubljena – če ne prej, se bo morala tedaj ozreti nazaj po zanemarjeni krščanski konservativni desni sredini.

 

Balažicevi prebliski o voditeljstvu, "ki ustvarja svojo novo subjektivacijo" in "da je v politiki načeloma vse mogoče in se lahko vsak označevalec s točko prešitja poveže tako rekoč z vsakim drugim" so leninistične utopije, v katerih avantgarda gnete ljudske množice po lastni volji. Mar Milan Balažic pričakuje, da bo Toninov NSi v Sloveniji sprožil kar nekakšen plaz liberalne revolucije? Vpliv substanc? Politika v sodobnih demokracijah je "buyer's market" in noben voluntarizem ali "rezultati anket znotraj-strankarskega razpoloženja" ne morejo premagati nekaj marketinške pameti.

 

Zgodba Erharda in povojne ZRN, ki jo kot zgled krščansko-liberalne paradigme navaja Milan Balažic, je, kolikor fascinantna, za današnji NSi v današnji Sloveniji popolnoma irelevantna. Oziroma relevantna približno toliko kot Balažicevo ugibanje, ali je bil Jezus prvi liberalec ali ne. Erharda je za vodjo nemške gospodarske in finančne politike postavila angloameriška okupacijska oblast v letih 1945 do 1949. Zmaga Adenaurejeve CDU na prvih demokratičnih volitvah v ZRN leta 1949 pa ni imela absolutno ničesar opraviti z liberalizmom. Je pa k nemškemu povojnemu gospodarskemu čudežu odločilno prispevala močna FPU, liberalci, ki je takrat na prvih volitvah dosegla 13 % glasov in omogočila desno-sredinsko koalicijo. Mimogrede, Ludwig Erhard nikoli ni bil član CDU.

Beri dalje...

Polemika Blaža Vodopivca in Milana Balažica: Boj za dušo NSi? Nikakor. Boj za zmago desne sredine

Objavljamo nadaljevanje polemike med kolumnistom Portala Plus Milanom Balažicem in kolumnistom Financ Blažem Vodopivcem. Polemiko je Balažic sprožil s kolumno Boj za dušo Nove Slovenije, ki je bila komentar na kolumno Vodopivca z naslovom Slovenska...