V tem članku smo šli po sledeh zgodb o Petričevih domnevnih luksemburških lovkah in kloaki z Deviških otokov, imenovani Ardavon ltd. in prišli nekaj korakov dalje, s čimer se po našem mnenju spet odpira zgodba o Petričevem prevzemanju Kolektorja.

Piše: Kizo

Naj verjamemo na besedo Luksemburžanu, ki redno prebira Finance v slovenščini in brani Petriča, ki ga sploh ne pozna? Na sliki: Miro Cerar in Stojan Petrič. Foto: www.mediaspeed.net

Stojan Petrič ni kdorkoli, ni finančni Krjavelj tipa Petan niti kreditni dezorientiranec tipa Kordež, kaj šele, da bi bil v čemerkoli podoben štajerskemu Napoleonu Šrotu. Stojan Petrič je zaradi prevzema Kolektorja postal heroj vseh tistih, ki jih mučijo nočne more, v katerih tujci prevzemajo slovenska podjetja, Stojan Petrič je zimzeleni kralj Matjaž za vse tiste, ki kličejo k čudežnim rešiteljem države in Stojan Pertič je primogenitor rdeče plemiške rodbine iz Idrije, ki se kličejo Petrič. Nesrečni okoliščini za Petriča sta prvič, neprestano in vztrajno medijsko kopanje po zgodbah o lovkah njegovega imperija v davčnih oazah (ki jih Petrič bolj ali manj učinkovito vedno zapre) in preiskava NPU v zvezi s prevzemi, ki so rezultirali v lastniški konsolidaciji Kolektorja (in te zgodbe ne more kar tako zapreti).

 

V tem članku smo šli po sledeh zgodb o Petričevih domnevnih luksemburških lovkah in kloaki z Deviških otokov, imenovani Ardavon ltd. in prišli nekaj korakov dalje, s čimer se po našem mnenju spet odpira zgodba o Petričevem prevzemanju Kolektorja. 

 

Menim, da se zgodba lahko iskreno in brez izmotavanja zaključi na samo en način. Hoogewerf, človek, ki goji posebno (in rahlo ekstremno) simpatijo do neznanca po imenu Stojan Petrič, naj enostavno v slovenske medije pošlje poslovne dokumente, iz katerih bo jasno razvidno, da je vedno bil in še vedno je edini lastnik deviškega podjetja in da nikoli naokoli ni bilo na noben način nobenega Stojana Petriča, ne v deviškem podjetju ne na 19 Rue Aldringen L - 1118. 

 

Ponoven obisk Luksemburga

 

Stojan Petrič je doslej dvakrat zanikal (9. novembra 2011 v Financah ter 22. julija 2013 na Planet Siol) lastništvo kakršnegakoli luksemburškega podjetja (razen enega, o katerem bo govora v nadaljevanju) ter zavrnil kakršnokoli vprašanje o tem, ali je s pomočjo luksemburških podjetij izčrpaval Kolektor (in povezana podjetja) ter na koncu vrnil denar v rdečo grapo v obliki prevzemne vsote, potrebne za odkup Kolektorja. Toda obstajajo tri točke, zaradi katerih na Portalu Plus menimo, da je njegov del zgodbe dovolj nekonsistenten, da lahko postavimo nekaj dvomov.

 

Prvič, Petrič je zaradi prevzema podjetja Etra 33 (s čimer se je zložilo prevzemanje Kolektorja) pod preiskavo NPU. To je za nas zadosten razlog, da se vprašamo o motivih in načinih delovanja Stojana Petriča ter začnemo dvomiti o javno znanih informacijah, pakiranih prek dominantnih slovenskih medijev ter o kredibilnosti primogenitorja plemiške rodbine Petrič.

 

Drugič, v Financah je bil že objavljen članek o domnevni luksemburški hobotnici Stojana Petriča, ki naj bi služila kot vzvod za prevzem Kolektorja (katerega epizoda, Tetra 33, je pod preiskavo NPU). Naj vas spomnimo, članek je bil v Financah objavljen 18. avgusta 2011, nanj pa sta reagirala tako Stojan Petrič kot dotlej neznani Francis Hoogewerf, ki je, upoštevajoč notarsko overovljene datume, že pet dni po izidu članka v Financah podal izjavo, da je lastnik celotne luksemburške hobotnice kar on sam. Slednje je sprožilo kar nekaj upravičenih dvomov. Najprej, ali je mogoče, da nek Francis Hoogewerf redno bere Finance in ko zasledi v tem časopisu svoja podjetja ponori in se javi, da gre za napako, ter pojasni, da je hobotnica njegova? Menimo, da je ta ideja absurdna, predvsem če poznate delovanje luksemburškega sistema, kjer boste izvedeli vse prej kot to, kdo je lastnik katerega podjetja in kjer velja medijski molk za zlato pravilo.

 

Potem, čudno je, da stopi Petriču v bran človek, za katerega Petrič trdi, da ga sploh ne pozna (Petričeva izjava za Planet Siol). Od kod in zakaj zdaj to in kakšen smisel ima vse skupaj? In na koncu, bodimo iskreni, Hoogewerf zanika, notar overovi njegov podpis (podpis, ne vsebine), Finance njegovo izjavo objavijo in to naj bi bilo to. Naj verjamemo na besedo Luksemburžanu, ki redno prebira Finance v slovenščini in brani Petriča, ki ga sploh ne pozna? Tukaj se nekaj ne sestavi, kajne? Veste, kdaj bi se sestavilo? Če bi Hoogewerf poslal dokumentacijo, iz katere bi bilo razvidno, kdo je lastnik katerega izmed obravnavanih podjetij. Sicer je vse skupaj vredno ravno toliko, kot če bi Portal Plus poslal izjavo v Finance, da Hoogewerf v resnici ni lastnik hobotnice, ampak da je lastnik Kizo. Torej? Brez dokumentov ostaja samo Hoogewerfova izjava, ki je glede na okoliščine zelo nekredibilna. 

 

In tretjič, obstajajo resni indici, da je nekaj narobe v celotni zgodbi, in te vam bomo tudi predstavili. Istočasno pa želimo, da bralci veste, da po nekaterih medijih plavajo nekateri dokumenti, ki Hoogewerfove in Petričeve izjave postavljajo na dvom in dodatno potrjujejo indice, ki smo jih pridobili na Portalu Plus. Nekatere od teh dokumentov objavljamo, čisto zato, ker menimo, da jih imate pravico prebirati in si sami ustvariti mnenje.

 

 

Nova luksemburška ulica, 19 Rue Aldringen L - 1118 Luksemburg

 

Preden se spustimo v neke pomembne elemente Petričeve zgodbe, si oglejmo, kako naj bi izgledala luksemburška hobotnica, ki se pripisuje Petriču:

 

 

V centru je podjetje z Deviških otokov Ardavon ltd., ki je zgeneriralo točno pet luksemburških podjetij. V odzivu na pisanje Financ z notarsko overovljenim podpisom Hoogewerf priznava točno tri: Quiviro Ventures s.a., Geomak Holding s.a. in Dalton Invest s.a., eno omeni, ampak ne kot hčerinsko podjetje Ardavon ltd. (Cuminvest Holding s.a.), drugo ignorira (A&A Holding s.a.), dasiravno finančni izkazi, ki jih predstavljamo v prilogi, kažejo, da je Ardavon ltd. mati vseh imenovanih podjetij. Ali čutite tenko vibracijo dvoma in neiskrenosti, podpisano z notarsko overovljenim podpisom Hoogewerfa? Ali čutite, da zgodba postaja vse bolj pristranska?

 

Dobro, doslej nismo povedali še nič, razen tega, da dvomimo v zgodbo naših podjetniških junakov in da je Hoogewerf  luksemburški pozoren bralec Financ, ki brani čast osebe, ki je sploh ne pozna, je pa malo starejše generacije in pozabi omeniti, katera podjetja naj bi si lastil. Zdaj pa prvo resno razkritje. Če se spomnite članka, s katerim smo na Portalu Plus razkrili, da Petan – Pušnik – Zavrlova hobotnica gnezdi na 36 Avenue Marie – Therese, L-2132, pod okriljem Europe Fiduciarie s.a., potem veste, kako celotni luksemburški mehanizem deluje. Na hišni številki domuje luksemburško svetovalno podjetje in pri njih lahko verižno odpirate podjetja. Izberete si ponudnika in potem odpirate poljubno število podjetij na njihovi hišni številki in z njimi počnete, karkoli pač počnete. Lahko z njimi kot povezanimi osebami, denimo, izčrpavate svoje podjetje, lahko obkoljujete in reketirate druga podjetja, se izogibate davkom, perete denar, karkoli že želite. Zato verjetno ni presenetljivo, da imajo vsa podjetja, ki jih je v Luksemburgu rodil deviški Ardavon, isto hišno številko: Geomak Holding s.a., A&A Holding s.a., Dalton Invest s.a., Cuminvest Holding s.a. in QuiviraVentures s.a. domujejo na 19 Rue Aldringen L - 1118 Luksemburg. Verjetno tudi ni presenetljivo, da tam sedi Hoogewerfovo krovno podjetje Hoogewerf & CIE s.a., bolj zanimivo je, koga še najdete na tej hišni številki. Naj vam kar spodnja infografika razkrije to idilo na luksemburški ulici 19 Rue Aldringen L – 1118:

 

 

Saj ste prešteli število podjetij na ulici, kajne? Potem vidite, da je tam eno preveč. In to, ki je preveč, se imenuje Archimede Invest Holding s.a. Zveni znano? Naj vam osvežimo spomin s spodnjo infografiko, ki prikazuje plemiško lastniško strukturo podjetja Archimede Invest Holding s.a.:

 Beri dalje...

Davčne oaze, rajska vrata slovenske levice ali ep o Stojanu Petriču

V tem članku smo šli po sledeh zgodb o Petričevih domnevnih luksemburških lovkah in kloaki z Deviških otokov, imenovani Ardavon ltd. in prišli nekaj korakov dalje, s čimer se po našem mnenju spet odpira zgodba o Petričevem prevzemanju Kolektorja.