Direktor AKOS Franc Dolenc naj bi oškodoval proračun RS za več kot 153 milijonov evrov. Tako kažejo podatki, ki jih je moral AKOS posredovati Portalu Plus na podlagi odločitve Upravnega sodišča

Upravno sodišče je odločilo: AKOS mora nehati prikrivati podatke o javni dražbi. Franc Dolenc je poskušal s tožbo zoper informacijsko pooblaščenko prikriti, da je leta 2014 frekvence za mobilno telefonijo prodal za 147 milijonov, čeprav so mobilni operaterji ponudili več kot 300 milijonov. Po grobem izračunu naj bi  bil proračun RS oškodovan za več kot 150 milijonov evrov. 

Piše: Boris Meglič

Decembra 2013 je Franc Dolenc ob podpori Marjana Turka s spremembo zakona "za nazaj" delno legaliziral nezakonit razpis za izvajalca, izveden marca 2013

Po več kot 6 mesecih se je Portal Plus le dokopal do podatkov o javni dražbi, ki jih je AKOS prikrival. Da se je direktor Franc Dolenc zavedal škodljivosti in nezakonitosti svojega početja, dokazuje ravno vztrajno in načrtno prikrivanje podatkov z javne dražbe. Gordijski vozel je presekalo Upravno sodišče, ki je AKOS naložilo objavo podatkov z javne dražbe. V nadaljevanju bomo opisali celotno kronologijo dogodkov. Opisali bomo, kako je Franc Dolenc izbral izvajalce za dražbo, ki je zakon sploh ni omogočal, potem je isti Franc Dolenc spremenil zakon in legaliziral elektronsko dražbo. Nato pa je Franc Dolenc spretno izvedel razpis mobilnih frekvenc, kjer je prikril ponujene cene in tako ustvaril vtis, da je naša država iztržila največ. Če ne bi bilo Portala Plus, bi bilo danes že vse pozabljeno in nihče ne bi opazil, da v proračunu manjka več kot 150 milijonov evrov.

 

 

AKOS je  10. maja 2013 izbiral izvajalca kompleksne elektronske dražbe, čeprav je bil tak tip dražbe marca 2013 v Sloveniji še nezakonit

 

Direktor AKOS Dolenc je marca 2013 najprej objavil razpis za izvajalca kompleksne elektronske dražbe. Tak razpis je AKOS objavil, čeprav taka dražba v Sloveniji sploh še bila uzakonjena in zato je bil tak razpis že v osnovi nezakonit. Poleg tega pa je na tem razpisu AKOS izbral najdražjega izvajalca, ki pa sploh ni izpolnjeval razpisnih pogojev, o čemer smo že pisali na Portalu Plus.

 

 

 

Decembra 2013 je Franc Dolenc ob podpori Marjana Turka s spremembo zakona "za nazaj" delno legaliziral nezakonit razpis za izvajalca, izveden marca 2013

 

Razpis za izbiro izvajalca kompleksne elektronske dražbe, objavljen marca 2013, je bil več kot očitno nezakonit. Izbran in plačan je bil namreč izvajalec za kompleksno elektronsko dražbo, ki je marca 2013 še ni bilo mogoče izvesti. Elektronska dražba namreč poteka tako, da ni neposrednega stika med dražitelji in predsednikom komisije. Ravno ta stik pa je zahteval takrat veljavni Zakon o elektronskih komunikacijah. Zato je Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport na predlog Franca Dolenca z AKOS, dne 29. novembra 2013, predlagalo spremembo Zakona o elektronskih komunikacijah, s katero bi uzakonilo elektronsko dražbo. Po pripovedovanju poslancev sta Franc Dolenc in direktor Direktorata Marjan Turk osebno obiskovala poslanske skupine in jih prepričevala o tem, zakaj je sprememba zakona nujna. Pri tem pa sta oba zamolčala, da je sprememba nujna predvsem zato, da se "pokrije hrbet" Francu Dolencu, ki je izbral in plačal izvajalca za dražbo, ki ni zakonita. Franc Dolenc je celo izjavil, da ima dogovor z EU komisijo, da ne bo kaznovala Slovenije, če se sprejme tak zakon (vir: magnetogram DZ). Po naših informacijah pri EU komisiji nihče ne ve za tak dogovor med AKOS in EU komisijo. Je pa  taka izjava ustvarila močan vtis na poslance. Poslanci so verjeli Francu Dolencu in direktorju Direktorata Marjanu Turku in sprejeli zakon, ki  sta ga predlagala. Franc Dolenc je imel tako prosto pot, da izvede, kar si je zamislil že marca 2013, ko je objavil razpis za izvedbo dražbe.

 

 

Zakon, s katerim je Franc Dolenc legaliziral svoje nezakonite odločitve

 

 

 

Obrazložitev iz zakona, iz katere izhaja, da "stari" zakon ne omogoča elektronske dražbe:

 

 

 

Operaterji so ponudili 301.755.000 evrov, zaradi pravil, ki jih je zlobiral Franc Dolenc, pa so plačali le 148.740.934 evrov. Proračun je oškodovan za več kot 150 milijonov.

 

Da se je Franc Dolenc zavedal oškodovanja proračuna, ki ga bo povzročil z izvedbo dražbe, dokazujeta najmanj dve dejstvi. Prvo dejstvo je to, da je Franc Dolenc v razpisne pogoje vstavil določilo, da so vsi podatki v zvezi z javno dražbo tajni. Menimo, da je odveč razlagati, da je namen javne dražbe ravno javnost vseh podatkov. Drugo pomembno dejstvo pa je, da je Franc Dolenc ves čas prikrival podatke o znesku, ki so ga skupaj ponudili vsi operaterji. Tudi v objavi rezultatov dražbe je bilo zelo spretno zamolčano, da frekvence niso bile prodane po najvišji ponujeni ceni. Namen dražbe naj bi bil ravno to, da se v obubožano državno blagajno nakaže čim večji znesek. Telekom je tako plačal 64 milijonov, Si.mobil 63 milijonov, za Tušmobil pa je bil začuda znotraj dražbe kar rezerviran manjši paket frekvenc, za katere je Tušmobil odštel 20 milijonov evrov. Skupaj 148 milijonov, čeprav so ponudili več kot 301 milijon.

 

Dokument s ponujenimi in realiziranimi cenami, ki ga je AKOS posredoval po tem, ko mu je tako naložilo sodišče. 

 

 

Če povzamemo kronologijo dogodkov

 

-   10. maja 2013 je AKOS izbral izvajalca kompleksne elektronske dražbe, ki v Sloveniji še ni bila zakonita. Poleg tega pa je bil izbran najdražji izvajalec, ki ni izpolnjeval razpisnih pogojev.

 

-   29. novembra 2013 je bil v nujni postopek na predlog AKOS poslan zakon, ki je legaliziral "za nazaj" izbiro izvajalca kompleksne dražbe (izbira iz meseca maja 2013). Taka dražba leta 2013 ni bila mogoča.

 

-   10. decembra 2013 je na seji odbora v DZ direktor AKOS Franc Dolenc osebno prepričeval poslance, da je nujno potrebno sprejeti spremembo zakona, ker je tako dogovorjeno z EU komisijo (po naših podatkih EU komisija o tem dogovoru ne ve nič).

 

-   10. decembra 2013 je na seji odbora v DZ direktor AKOS Franc Dolenc neobičajno natančno napovedal, da bo najvišja dosežena cena okoli 160 milijonov evrov. Frekvence so bile nato prodane za 147 milijonov.

 

-   3. aprila 2014 se prične dražba.

 

-   28. aprila 2014 AKOS objavi, da je dražba uspešno zaključena in da bodo frekvence podeljene za 148.740.934 evrov. (AKOS slovenski javnosti zamolči podatek, da je bilo za te iste frekvence ponujenih več kot 300 milijonov evrov).

 

-   29. septembra 2014 Portal Plus prosi za podatke o dražbi.

 

-   15. oktobra 2014 AKOS zavrne vprašanja Portala Plus z obrazložitvijo, da so podatki tajni.

 

-   17. oktobra 2014 se Portal Plus pritoži pri informacijski pooblaščenki.

 

-   12. januarja 2015 informacijska pooblaščenka odloči v korist Portala Plus in naloži razkritje podatkov o dražbi.

 

-   21. januarja 2015 AKOS vloži tožbo zoper informacijsko pooblaščenko na Upravno sodišče.

 

-   22. marca 2015 Portal Plus prejme sodbo Upravnega sodišča, v kateri sodišče AKOS nalaga razkritje podatkov z dražbe, ki jih je AKOS po navodilih Franca Dolenca skrival. Sodišče obrazloži, da  gre za javno dražbo in zato so podatki javni.

 

 

Če bi šlo za zakonite posle, Franc Dolenc ne bi tako vztrajno prikrival cen z dražbe in bi prijavil svoje stike s predstavniki mobilnih operaterjev. Kdo si je razdelil provizijo za 150 milijonov evrov?

 

Odgovornost direktorja Franca Dolenca je tako jasna: Dolenc je naročil in plačal dražbo, ki je slovenski pravni red sploh ni dopuščal. Potem je osebno lobiral in dosegel spremembo zakona ter legaliziral nezakonito izbiro izvajalca. Objavil je pogoje dražbe, v katerih je zapisal, da bodo podatki o javni dražbi tajni. Pred javnostjo je z vsemi pravnimi sredstvi prikrival, da je bila ponudba za javne frekvence 300 milijonov, prodane pa so bile za 147. Pred protikorupcijsko komisijo je prikril vsa svoja srečanja s predstavniki mobilnih operaterjev, ki bi jih moral sicer prijaviti. Franc Dolenc v letu 2014 ni prijavil niti enega stika!

 

Proračun naj bi bil po oceni Portala Plus oškodovan za najmanj 150 milijonov evrov. Bo Franc Dolenc odgovarjal? Glede na to, da je skrival podatke, ki bi morali biti javni, pomeni, da je vedel, da to, kar počne, ni zakonito (celo tožil je informacijsko pooblaščenko). Še bolj zanimivo bo ugotoviti, katera so imena tistih, ki so mu pomagali? So bile morda na račune v davčnih oazah nakazane provizije v zameno za to, da so bile frekvence namesto za 300, prodane za 147 milijonov?

 

Na to, upamo, da bo našel odgovore NPU.

Direktor AKOS Franc Dolenc naj bi oškodoval proračun RS za več kot 153 milijonov evrov. Tako kaže

Upravno sodišče je odločilo: AKOS mora nehati prikrivati podatke o javni dražbi. Franc Dolenc je poskušal s tožbo zoper informacijsko pooblaščenko prikriti, da je leta 2014 frekvence za mobilno telefonijo prodal za 147 milijonov, čeprav so mobilni op...