Članek
Dirigenti
Objavljeno Apr 25, 2016

KRATKA PREDSTAVITEV VSEH DIRIGENTOV

 

KAREL ZULJAN

Karli-Zuljan

Rojen je bil 8.4.1930 v Kojskem. Pri rosnih 12 letih je začel igrati harmoniko v ansamblu, ki ga je vodil oče. Kmalu po razpadu Italije, leta 1943 je bila v Kojskem ponovno ustanovljena godba na pihala, kjer je igral klarinet in saksofon. Po priključitvi Primorske k Jugoslaviji je vodil tudi plesni ansambel, znan daleč na okrog.

 

Leta 1950/51 je po končani podoficirski šoli bil dodeljen vojaški godbi v Osjeku, kjer je ostal cela 3 leta. Leta 1963 je diplomiral na višji pedagoški šoli v Ljubljani, glasbeni oddelek. Po opravljeni diplomi se je zaposlil v Park Hotelu kot poklicni glasbenik. Zatem je poučeval glasbeni pouk na Osnovni šoli Milojke Štrukelj, leta 1974 pa začel poučevati pihala na Glasbeni šoli v Novi Gorici. Na željo briških godbenikov je leta 1972 sprejel dirigiranje v Briški godbi na pihala, kmalu zatem pa še poučevanje pihal, trobil, tolkal in harmonike na novo nastalem glasbenem oddelku na Dobrovem. Poučevanje v glasbeni šoli je zahtevalo veliko truda, saj se je pojavila potreba po poučevanju novih inštrumentov, na katere pa ni znal igrati. Kot samouk se je začel učiti nanje, tako da je lahko naučeno širil na otroke. Sledil je nagel vzpon, kajti iz leta v leto so prihajale nove mlade moči v orkester, tako da se je številčnost orkestra v nekaj letih povzpela na 50 članov. Orkester ni napredoval samo v številčnosti ampak tudi po kvaliteti. Udeleževali so se tudi raznih tekmovanj širom Slovenije. Zaradi zdravstvenih težav in upokojitve je po 15 letih prenehal z vodenjem orkestra. Še vedno pa ostaja zagnal glasbenih in za lastno veselje igra na harmoniko. Njegovo udejstvovanje na glasbenem področju traja že skoraj 70 let, vse od leta 1942.

 

 

BORIS KOŽLIN

Boris-Kozlin

 

Kot desetletnega dečka so ga prvič prebudili in popolnoma prevzeli zvoki prvomajske budnice novoustanovljene briške godbe. In že jeseni, ob pričetku novega šolskega leta, je čakal v vrsti na vpis v glasbeno šolo, ki so jo ustanovili na Dobrovem. Bil je marljiv učenec in po poldrugem letu šolanja, leta 1974, je dočakal krstni nastop v godbi. In od klarineta se ni več ločil. Dokončal je nižjo glasbeno šolo ter v tem času nanizal precej nastopov.

 

Z orkestrom je odraščal in je edini gojenec prve generacije oddelka glasbene šole, ki ni nikoli prekinil delovanja. Večkrat je nastopil tudi s cerkljanskimi godbeniki, predvsem na nastopih v tujini.

 

Po poletnem šolanju za dirigente in slovenski mladinski pihalni orkester na taboru leta 1984 in 1985 je izkusil tudi vihtenje dirigentske paličice.

 

V kriznem obdobju godbe v letih 1987 do 1989 je poldrugo leto pomagal takratnemu dirigentu Ivanu Mariniču pripraviti pihalni orkester na IX. Tekmovanje slovenskih pihalnih orkestrov v koncertnem programu in korakanju ter z njim leta 1988 v Portorožu osvojil srebrno plaketo v III. težavnostni kategoriji.  Medtem je orkester pod njegovim vodstvom s koncertnim programom nastopil tudi na dveh letnih Srečanjih primorskih pihalnih orkestrov. V vseh teh letih glasbenega udejstvovanja je prejel bronasto, srebrno in zlato jubilejno častno Gallusovo značko.

 

Po dirigentski upokojitvi Ivana Mariniča je leta 2002 ponovno priskočil na pomoč in v slabem mesecu kot  dirigent pomagal pripraviti Božično-novoletni koncert. V obdobju iskanja novega »kapelnika« je nato pol leta z vodenjem vaj skrbel za vzdrževanje glasbene kondicije članov orkestra. Kot aktivni glasbenik še vedno rad priskoči na pomoč ob odsotnosti dirigenta.

 

IVAN MARINIČ

Ivan-Marinic

 

Rodil se je 25.7.1933 v Kojskem, kjer je obiskoval tudi osnovno šolo. Po končani osnovni šoli se je leta 1948 vpisal na Srednjo vojaško glasbeno šolo v Trsatu nad Reko. Šolanje je uspešno končal leta 1952 in si prvo zaposlitev dobil v Vojaškem pihalnem orkestru v Škofji Loki, kjer je 9 let igral kontrabas in tubo. Nato se je zaposlil v Pihalnem orkestru godbe milice, kjer je ostal vse do upokojitve, leta 1985. V tem času je zaključil tudi prvo stopnjo Glasbene akademije v Ljubljani. Bil je tudi član Papirniškega pihalnega orkestra Vevče, igral v drugih orkestrih ter 5 let sodeloval kot tubist v Opernem orkestru. Leta 1974 je kot dirigent prevzel Pihalni orkester ETA Cerkno, leta 1986 pa še Pihalni orkester Goriška brda. Na raznih tekmovanjih doma in v tujini, kjer je igral in dirigiral, je osvojil tudi več vidnih priznanj in uspehov (3 krat osvojitev zlate medalje s trboveljskim orkestrom na Nizozemskem, osvojitev zlate medalje v tretji jakostni stopnji s cerkljanskim orkestrom, kot njihov umetniški vodja…). V cerkljanskem orkestru je pridobil naziv častnega člana godbe, ukvarjal pa se je tudi s glasbeno pedagogiko, saj je poučeval trobila in tolkala. V času, ko je vodil Pihalni orkester Goriška brda, žal ni bilo pouka pihal in trobil, zato tudi ni bilo podmladka.

 

 

STOJAN RISTOVSKI

Stojan-Ristovski

 

Leta 2003 je po predhodnem dogovoru s tedanjim predsednikom sprejel vodenje Pihalnega orkestra Goriška Brda. Takratna dvajseterica zagnanih in trmastih godbenikov se je vztrajno upirala hudim časom. Orkester je imel neznosne pogoje za napredovanje. Vaje so potekale v popolnoma neakustičnih prostorih, brez gretja. Po prihodu v Brda je postavil pogoj, da se odpre oddelke za poučevanje inštrumentov za potrebe pihalnega orkestra. In to se je tudi zgodilo. Orkester je odprl svoj oddelek, kjer je tudi sam poučeval in si s tem zagotovil dotok mladih, ambicioznih godbenikov. Orkester je v času njegovega vodenja pridobil tudi nove primerne prostore za svoje delovanje. Zaradi zdravstvenih težav je v letu 2006 odstopil, kot novega dirigenta pa predlagal njegovega učenca, Boštjana Vendramina.

BOŠTJAN VENDRAMIN

Bostjan-Vendramin

 

Glasbeno pot klarineta je začel v nižji glasbeni šoli v Novi Gorici, pri prof. Stojanu Ristovskemu, kasneje nadaljeval na Srednji glasbeni in baletni šoli v Ljubljani, pri prof. Aljoši Defferiju, od leta 2004 pa svoje znanje izpopolnjuje kot izredni študent na Akademiji za glasbo v Ljubljani, v razredu prof. Alojza Zupana. Zaposlen je v Orkestru slovenske vojske, sodeluje z različnimi orkestri po Sloveniji, je član Goriškega pihalnega orkestra, igra v kvartetu klarinetov Tibia, je član narodno zabavnega ansambla Nanos, dirigent Pihalnega orkestra Brda ter poučuje briški podmladek v godbeniški šoli orkestra.

 

Dirigentsko paličico je v briški godbi prvič zavihtel konec leta 2006. Že po 5 mesecih trdega dela je orkester pod njegovim vodstvom, na 27. državnem tekmovanju slovenskih godb v 4. težavnostni stopnji, dosegel srebrno plaketo. S svojo zagnanostjo in odločnostjo mirno vihti palčko še danes, v mislih pa že ima nove podvige orkestra.

 

#kultura #Zabava #zsg #zvezaslovenskihgodb #Brda