Ja, ples ob drogu je absolutno ples!
Tanja Tajnik

Petek, 16. November 2018 ob 09:20

Odpri galerijo

Parada plesa
Barbra Drnač

Pozdravljena, Tanja Tajnik, in dobrodošla na mojem plesnem portalu. Saj ples ob drogu je ples, kajne? Da kar takole zastavim prvo vprašanje. Kaj je po tvoje ples ob drogu?
Pozdravljena, Barbra! Hvala za povabilo. Ja, ples ob drogu je absolutno ples. Sicer vključuje mnoge gimnastične prvine in tudi druga malo manj plesna telesna “'zražanja', ampak v svojem bistvu je ples in to pove že sama beseda. Morda je slovenski prevod ples ob drogu malce 'omejen', ker plešemo ob, na, skupaj z drogom, tako da sama uporabljam večinoma kar izraz 'pole dance', ki je nekako še vedno tudi v Sloveniji najbolj uveljavljen. Zame je ples ob drogu že kar način življenja. Imam sicer redno službo in poučujem tudi druge aktivnosti, ampak 'pole dance' je na nek način moj vsakdan. Če že nisem v fizičnem stiku z drogom, je gotovo na nek način vpet v moje vsakdanje misli − ali se učim novih gibov, sestavljam nove zadeve, vodim naš studio itd.


Od kje izvira pri tebi zanimanje zanj? Opiši nam svojo pot, ki te je pripeljala ob drog?
Za 'pole dance' sem se odločila predvsem, ker sem poleg capoeire (brazilske plesno-borilne veščine, ki jo poučujem) želela še nekaj ob tej aktivnosti. Seveda se mi ni niti sanjajo, da bom 'pole dance' tudi dokaj kmalu poučevala. Pri meni je prevladovala predvsem želja po fizični pripravljenosti, kot velikokrat, kadar se odločimo za 'pole dance'. Pozneje ta pomembnost seveda zbledi, saj je 'pole dance' mnogo mnogo več, kot pa samo fizična aktivnost. No, lahko jo vzamemo tudi tako, malo bolj 'na izi'. V mojem primeru seveda ni bilo tako. Vadba me je nekako ''obsedla' in tako je ostalo vse do danes. Začetki so seveda težki in frustrirajoči, saj ti kljub temu da že imaš plesne predispozicije (s plesom in športom se ukvarjam od otroštva), nekako ne uspe takoj. Zato vedno poudarjam, da je vztrajnost najpomembnejša stvar pri 'pole danceu'. Ko sem se nekako dodobra spoznala s tehniko, pa sem stopila na pot poučevanja, ki ji sledim še vedno. 


Si inštruktorica plesa ob drogu in lastnica plesnega studia Pipoca Academy  v Velenju. Kakšno je zanimanje zanj v tvojem kraju in zakaj se, predvidevam, samo ženske ukvarjajo s tem plesom?
Ja, tako je. Poučujem 'pole dance' v svoji akademiji. Dekleta, ki obiskujejo moje vadbe, se ne razlikujejo čisto nič od vseh preostalih deklet po svetu. Zanimanje je veliko, vendar se velikokrat težje odločijo za vadbo, ker so predsodki še vedno nekako prisotni, žal. Malo sta tu krivi družba in preteklost, malo pa to, da se 'pole dance' še vedno v javnosti mnogokrat predstavi kot ples v nočnih klubih in je negativno označen. Sama ga predstavljam kot resno aktivnost in vsak korak doprinese k zanimanju zanj. Poleg deklet učim še otroke, fantje so tudi v Sloveniji že kar zastopani (v Pipoca Academy žal še ne), po svetu pa to sploh ni nič kar več nenavadnega. Samo primer plesalca Dimitrja Politova, ki je res nekakšen fenomen, je naredil ogromno (in seveda tudi preostalih). 


Zdi se, da njegova popularnost narašča. Čemu to pripisuješ?
'Pole dance' ima od drugih vadb eno majhno drugačno karakteristiko, ki je izredno pomembna, in to je 'pole community' fenomen. Gre za zelo močno povezanost znotraj izvajalcev, plesalcev. Na ravni tekmovanj je sicer kot povsod v ospredju tekmovalni duh, ampak drugače se 'poledancerji' med seboj povezujemo in si nekako bolj pomagamo, kot je to navadno. Tu so socialna omrežja res v veliko pomoč za izmenjavo gibov, znanj itd. Ni seveda vse popolno, ampak nekako smo vsi hvaležni za dosežke, ki jih nekdo naredi za 'pole dance' v splošnem. Lani smo tako dobili status športne discipline, ki je pomemben tudi za tiste, ki ga ne predstavljajo samo kot šport, saj je 'dvignil' našo kredibilnost v mnogih aspektih. Zanimanje narašča tudi zaradi vse večje promocije 'pole dancea', ki je zadnje čase ogromna. Tudi v Sloveniji se aktivnost predstavlja že na zelo profesionalni ravni, in to je seveda dobro.
Predvidevam, da je vzrok temu tudi vse več nastopajočih v šovu Slovenija ima talent. In pravkar sta Duo Kamikazete navdušili in žal tudi izpadli. Kaj meniš o tovrstnem šovu in seveda duetu?
Za pozitivno promocijo 'pole dancea' se mi zdi nastopanje na šovih, kot je SIT, v trenutni situaciji na področju 'pole dancea' zelo dobrodošlo. Vsi dosedanji nastopi so gotovo storili veliko za vse izvajalce 'pole dancea' v Sloveniji, ker so bili profesionalni in zelo gledljivi ter všečni. Duo Kamikazete sta bili v polfinalu res vrhunski. Ne samo z elementi, ampak celoten nastop, light show, kostumi, suverenost. Izvrstno! Zanimivo je, da predstavljata dvojice, kar je pa sploh novost v Sloveniji. Osebno mi je pa se posebej všeč, kako poudarjata to medsebojno povezanost in zaupanje, ki je zame res lepa vrlina in je pomembna tudi med učenci in inštruktorji.


Jasno je, da so prve površne asociacije na to plesno zvrst seksualne narave. Kako razbijaš te tabuje? Popravi me, če temu ni tako?
Seveda je tako, in mislim, da bo tako še vedno kar nekaj časa. Dejstvo je, da za izvajanje elementov potrebujemo oprijem, in ne glede na vse mogoče preparate in tekstilne materiale je koža še vedno edini pravi oprijem. S tem je seveda povezana asociacija, ker ljudje velikokrat ne razumejo tega preprostega dejstva, nam 'poledancerjem' pa je to kar nekako samoumevno. Vsak 'poledancer' se verjetno na svoji poti sreča s temi tabuji in opazkami, ki jih spremljajo. Jaz osebno sem sprejela odločitev, da 'pole dance' predstavljam kot športno plesno aktivnost in tudi pri svojih nastopih ter poučevanju poudarjam te karakteristike. Navadno me ljudje že toliko poznajo, da verjamejo v moje delo, v nasprotnem primeru pa jim pokažem filme in je potem sprejemljivo. Osebni stil 'pole dancea' je seveda svobodna odločitev vsake plesalke, in tudi to je čar, včasih so me stereotipi kar malo 'razjezili'' sedaj pa niti ne, saj vidim rezultate svojega dela, in nekaj že more biti prav, da postajamo popularni. Naj pa omenim, da je včasih v nekaterih okoljih to še vedno zelo delikatna zadeva. V moji osebni zgodbi so mi enkrat odpovedali nastop, ker so se bali odziva občinstva zaradi preveč kože, težko je tudi v drugih kulturnih okoljih, državah, kjer je še vedno prisotna miselnost, ki 'pole danceu' ni preveč naklonjena.

'Pole dance' postaja tudi športna panoga oz. ima status športne discipline, kajne. Od kod pa izvira ta ideja oz. kako si jo je pridobil? Kaj je športnega in kaj je plesnega v njem?
Tako je, da. Ideja se je sicer pojavila na mnogih koncih, vendar ima največje zasluge IPSF, in predsvem Katie Coates, ustanoviteljica Mednarodne zveze plesa ob drogu (IPSF). Leta 2017 je po enajstih letih 'boja' z Združenjem mednarodnih športnih zvez (GAISF) končno uspelo, da je GAISF (Global Assosiation of international sports federation) potrdil ples ob drogu kot športno disciplino, in zaradi tega se lahko tudi uradno začne spogledovati z olimpijskimi igrami. Tudi Pipoca Academy smo za IPSF, ki ustvarja brezplačne 'pole dance tutorial' kot nekakšen vsesplošen učbenik, posnele nekaj filmov, ki so uradno objavljeni v njihovih spletnih bazah. Je sicer res, da je to lahko zahteven šport, ampak vedno vključuje plesne aspekte. Tekmovanja, ki so res že na zelo profesionalni ravni, imajo poleg akrobatike in gimnastike plesno noto, ki je kar pomembna tudi pri točkovanju. Šport in ples gresta pri 'pole danceu' nekako kar z roko v roki in sta močno povezana.


Si avtorica knjige Pole'n'Dance − an exploration of pole dance culture (takšne knjige res še nismo imeli), ki bo izšla oz. bila predstavljena v soboto v Velenju. Je tvoj dveletni študij, in zaupaj nam, zakaj si se odločila napisati knjigo, kaj prinaša in zakaj v angleškem jeziku?
Ker sem doktorica znanosti, se nekako v svojem poklicu ukvarjam s pisanjem publikacij kar pogosto. Nekako se mi zdi, da so stvari, ki so napisane, bolj 'resne' in predvsem večne. Je že res, da smo danes večinoma povezani na socialnih omrežjih in da je internet tista točka v svet, ampak knjiga ima zame še vedno ogromno vrednost. Predhodno sem že izdala svojo znanstveno knjigo, ki se dotika podnebnih sprememb, in sem v delu uživala. Morda je bila odločitev tudi zato, da se stereotipi o 'neresnosti' te veščine malo pomirijo. Knjigo sem ustvarjala kar nekaj časa, oz. se je ustvarjala z mojo 'pole dance' potjo že kar od začetka. Učenke so mi priskočile na pomoč pri fotografijah gibov, potem pa smo dodali še nekatere preostale aspekte. Sama zelo spoštujem obe aktivnosti, ki ju poučujem ('pole dance' in capoeiro), in knjiga je morda poklon ravno temu. Je spoštovanje do ustvarjanja, ki ga 'pole dance' omogoča. Za angleščino pa smo se odločili za to, ker bomo tako doprinesli k svetovni literature na tem področju. Odločitev sicer ni bila lahka, a menim, da je pravilna. Tudi izrazi gibov še niso prevedeni dovolj strokovno v slovenščino, kar je morda ideja za prihodnja raziskovanja. Pokrili smo večji krog občinstva, pa ne mislim s tem v tržnem smislu, ampak glede 'pole dance' kulture.


				... (foto: Iris Batista)<br>
			... (foto: Iris Batista)

Kdo je po tvoje najboljša plesalka plesa ob drogu in zakaj?
To je izjemno težko vprašanje. Sem stalna članica delavnic po Sloveniji in tudi Evropi. Tudi v knjigi so fotografije mnogih svetovnih zvezd, ki so dovolile njihove objave. Velike umetnike na področju 'pole dancea' izredno spoštujem in sem tudi hvaležna, da lahko imam malo bolj osebne stike z nekaterimi od njih. Name sta imeli zelo velik vpliv Marion Crampe, ki je izjemna umetnica in njen sloves sega daleč izven 'pole dance' okolja, in Marlo Fisken, katere štipendijo sem tudi prejela za udeležbo njenega seminarja. Obe sta izjemni, ker sta resnično samosvoji. Nato pa je Joana Silva, ki je tudi prispevala osebni intervju za knjigo. Je izjemna osebnost in plesalka in vredna pozornosti. So seveda še druga imena, kot Anastasia Skukhtorova, ki je znana po gracioznosti, in Dimitri Politov na strani moških, ki ustvarja res 'nemogoče' trike in premika meje mogočega. Omenila bi še Phoenix Kazree, ki mi je všeč predvsem zaradi njene atletske plesne tehnike, saj je šolana plesalka in vrhunska športnica. Imen je mnogo, in kadar te zvezde pridejo v Slovenijo, smo seveda hvaležni za njihova znanja.


				... (foto: Iris Batista)<br>
			... (foto: Iris Batista)

Kaj je sploh pomembno za nekoga, ki se odloča, da bi to poskusil oz. se s tem ukvarjal? Moramo imeti kakšne predispozicije ali samo voljo in vztrajnost?
Nobenih predispozicij, to je navadno tudi strah, ki ljudi odvrne od prve ure 'pole dancea'. Vsi mislijo, da mišice že potrebujejo za sam začetek, in da o gibčnosti sploh ne govorim. To pride s treningi, in tudi sama sem primer, da nikakor ni treba, da smo že 'natrenirani'. Potrebni so predvsem želja, zaupanje v učitelja in potrpežljivost, ki pa jo moramo imeti tudi učitelji (smeh). Pa da se ne jemljemo preveč resno, medtem ko treniramo. Tudi sprostitev je pomembna. Smo pa tudi plesalci malo sami krivi, ker velikokrat objavljamo samo težke kombinacije gibov in potem to ljudi kdaj odvrne oz. se ustrašijo. 
Koliko modric je 'normalno', da si prislužiš na enem treningu?
Ja, modrice in žulji na dlaneh − naši zvesti spremljevalci. Malce je to odvisno od kože posameznika. Je pa navadno tako, da ko treniramo določen gib, nam je v tistem trenutku to vseeno, prihodnji dan pa sledi realnost (smeh). Sicer to niso zdaj neke hujše zadeve, ampak poleti se včasih vidi, katera od punc veliko trenira. Se je namesto modric uveljavil kar izraz 'pole kisses'. 


Kakšna je obvezna osnovna oprava 'poledancerke'? Ali pri tem koketirate z modo, sledite modnim trendom?
Kot vse discipline je tudi 'pole dance' odprto področje za preostale niše in moda je izjemno pomembna. Mi se malo šalimo na ta račun, da vse zapravimo za 'pole dance' kostume. Blagovnih znamk, ki se ukvarjajo s kreiranjem oblačil prav za'pole dance' 'pole dance', je mnogo. Potem so tu še čevlji in preostali modni pripomočki. Tudi slovenske blagovne znamke so svetovno znane in izredno prepoznavne. Moda se sicer odraža v osebnem stilu vsake posameznice, meni osebno je zelo pomembno, da kostumi tudi funkcionirajo. To pomeni, da poleg estetskega videza ne otežujejo gibanja. Seveda je pri nastopih drugače − tam je kreativnost navadno na višji ravni kot na treningih. Na začetku moje 'pole dance' poti še ni bilo takšne izbire (pa to niti ni tako dolgo nazaj). Imele smo oblačila za jogo, ples itd.
Če že omenjam 'poledancerko', naj napišem z veliko začetnico, saj je podjetje Poldancerka tudi ena od tvojih pokroviteljic, kajne?
Da, tako. Poledancerka je sicer znana po svojih kolenčnikih, ki jih izdeluje, in je gotovo 'najmočnejša' v svetovnem merilu v svetu 'pole dancea' glede kolenčnikov, izdeluje pa tudi kostume. Oblačila so športno elegantna in prav tako izjemno dovršena glede krojev in izdelave. Posebej pomembno pa je, da so izjemno praktična za izvajanje gibov, kar je pomembno. Kostumi stojijo tako, kot morajo. Zato smo jih tudi izbrali za fotografski del naše knjige. Pa tudi da podpiramo slovenske izdelovalce in ustvarjalce s promocijo.
Imaš tudi nastope pred občinstvom ali si zaprisežena pedagoginja?
Tudi nastope, da. Pri nastopih je sicer tako, da se izogibam nastopov v klubih − nastopam tam, kjer so prireditve oz. organizacija, ki ji zaupam. Seveda so tudi kakšni bolj sproščeni nastopi. Nekako se odločim, ko proučim ponudbo. Lahko omenim nastop na Lirikonfestu (to je mednarodni literarni festival liričnih umetnosti) in pa Kunigunda (festival mladih kultur) pa še drugi. Nastopamo tudi za občino Velenje s svojimi učenkami, sodelujem v projektu Emce ozavešča, ki ga podpira tudi ministrstvo za zdravje, kjer sem ambasadorka v programu proti drogam s sloganom “Obvladam sam kovinske droge” itd. Meni osebno je všeč, če imajo projekti nekako dodano vrednost in predstavljajo 'pole dance' v pozitivnem smislu.


In tudi profesorica capoeire si. Kako pa gresta ta dva stila skupaj?
Res je. Obe zvrsti sta moji strasti in izbira za samo eno med njima nikakor ne bi bila mogoča. Na videz ne gresta skupaj, a imata mnogo skupnih lastnosti. Gibanje je gibanje, in mislim, da mi je ravno capoeira dala to vztrajnost, da nikoli nisem odnehala v 'pole danceu', tudi kadar so bili težki trenutki. Capoeira je sicer popolnoma drugačno kulturno gibanje, ampak moj način poučevanja je podoben pri obeh in tudi kakšne vaje oz. gibe iz capoeire prenesem na drog. Capoeira je gibanje, ki je za koordinacijo telesa zelo koristno in morda tako lažje razumem kakšne povezave gibov na drogu.

Kaj te pri plesu ob drogu najbolj osrečuje in kaj najbolj žalosti?
Najbolj me osrečuje, ko vidim svoje učenke, kako napredujejo, ker je to edini pravi merodajni pokazatelj mojega dela. Včasih se kar preveč raznežim, ko vidim, da sem jih pripeljala do stopnje, v katero niti same niso verjele. To so trenutki, ki mi izjemno pomenijo. Nekatere pridejo na treninge od daleč, druge z glavobolom in vse to so podrobnosti, ki osmislijo tvoje delo ter te vodijo naprej tudi takrat, ko je težje. Žalostijo pa me vse objave in izjave ljudi, ki še vedno mislijo, da je naša vadba nekako manjvredna, in pa tisti, ki ne vidijo, koliko truda vlagamo v to, da dosežemo stopnje, kjer smo. Čeprav je ples ob drogu lahko samo rekreacija, v večini primerov ni tako. Za določenim gibom stojijo ure in ure treningov, žuljev, modric itd. Odrekanje za udeležbe na delavnicah, čas, ki ga preživimo za trening − vse te zadeve so vse velikokrat prezrte. Za 'pole dance' v smislu resnega poučevanja ali treniranja sta potrebna posvečenost in trud, in sama to izredno spoštujem pri vseh 'poledancerjih'.
Po poklicu si biologinja, če sem prav prebrala v tvojem podpisu. Torej si kljub vsemu še doštudirala nekaj za trdno preživetje?
Ja, imam doktorat znanosti in sem asistentka na eni od slovenskih fakultet. Študij mi je bil v veselje in nikakor mi ni žal, da sem veliko časa posvetila tudi izobraževanju v znanosti. Sem pa seveda ves čas ob študiju tudi bila aktivna na plesnem področju. Danes velikokrat svoja naravoslovna znanja vključujem v plesne projekte. Sem članica Global Water Dances, kjer prek plesa predstavljamo vodno problematiko po vsem svetu. Se mi zdi tako nekako lepo, da lahko kultura tudi izobražuje glede okoljske problematike.


Kaj pa, Tanja, počneš, kadar se ne vrtiš ob drogu, kadar ne plešeš capoeiro, komu namenjaš svoj čas in energijo?
Če niso treningi in ostale dejavnosti povezane s plesom, sem rada obkrožena z ljudmi, ki jih cenim in imam rada. Zelo rada tudi potujem, pa je tudi to velikokrat povezano s plesom. Zanima me seveda ogromno stvari, ki jim nekako sledim. Naučila sem se, da je organizacija časa nekako zelo pomembna, in tako se trudim, da imam tudi prosti čas izven svojih dejavnosti. Pa obvezno morje. Poletni oddih v Kvarnerju in zimski športi. Trudim se preživeti veliko časa v naravi, ker mi da energijo. Menim pa, da kadar nekaj dejansko želimo in delamo s srcem, ni čas nikoli problem. Se vse uredi.


Kaj meniš, po čem si najbolj prepoznavna?
Po tem, da sem predana stvarem, ki jih počnem, in da ne obupam zlahka. To je nekako moj moto. Tudi učence učim, da morajo verjeti vase in svoje sposobnosti. Sem sicer dokaj resna osebnost in tudi na treningih zahtevam disciplino, vendar je vse to z namenom rezultatov.
Nam zaupaš, kdo sploh si in kam si namenjena? Na koncu intervjuja se našim bralcem in bralkam predstavi v enem, dveh stavkih kot oseba in kot pedagoginja, plesalka, avtorica knjige …
Sem pedagoginja in ustvarjalka in želim predajati znanje ljudem z namenom, da premikajo svoje sposobnosti in s tem ugotovijo, da zmorejo veliko več, kot mislijo. Zakaj? Se mi zdi, da je to nekako moj namen že od nekdaj, me osrečuje.
Imaš kakšen moto ali misel, ki te vodi skozi življenje?
Izjava alpinista Nejca Zaplotnika, “kdor išče cilj, bo ostal prazen, ko ga bo dosegel, kdor pa najde pot, bo cilj vedno nosil v sebi”, se mi zdi že od malih nog tako resnična. 
Plesati 'pole dance' pa je?
Iskati vedno nove gibalne povezave in odkrivati svoje telesne sposobnosti. Se izražati na mnogotere načine, ki se nikoli ne izplešejo. 
Hvala in želim uspešno promocijo knjige in delovanje Pipoca Akademije.

Galerija slik

Sorodne vsebine

Teme
Tanja Tajnik ples ob drogu Katie Coates IPSF GAISF Marion Crampe Marlo Fisken Anastasia Skukhtorova Phoenix Kazree Capoeira

A PHP Error was encountered

Severity: Notice

Message: Trying to access array offset on value of type null

Filename: views/view_likeShare.php

Line Number: 335

">
publishwall share

|

|

A PHP Error was encountered

Severity: Notice

Message: Trying to access array offset on value of type null

Filename: views/view_likeShare.php

Line Number: 502

Komentiranje na objavi onemogočeno

ZADNJE OBJAVE