Pozdravljena, Antonia Šimurina, in pravkar si se vrnila z enodnevne delavnice, ki jo je organizirala 
Nika Burazer. Kaj si poučevala in kako je bilo?  
Lep pozdrav vam in vsem ljubiteljem Parade plesa. Res je. Minuli vikend sem bila del prvega seminarja oziroma dogodka 'Mentorship Program' v organizaciji Nike Burazer. Vse se je začelo pred časom, ko je Nika obiskala mojo delavnico 'Heels open class' (ples na petkah, op. u.), ki jo vodim vsako nedeljo v Zagrebu. Spoznala se je z mojim načinom dela in mi dodelila, da bom ena od mentoric pri njenem novem projektu. Veseli me dejstvo, da se je Nika odločila ustanoviti platformo tako za plesalce kot za nas mlajše plesne učitelje in nas vse skupaj povezala s treningi na enem mestu, saj le tako lahko rastemo na najboljši možni način. Organizacija je bila vrhunska, na zelo visoki ravni, energija pa fenomenalna. Jaz sem spoznavala plesalke s tehniko plesa v visokih petah. Veselilo me je, ko sem videla, kako so plesalci sposobni in pripravljeni izstopiti iz svoje cone udobja in dati vse od sebe ter uživati v procesu učenja 


Na delavnici ... (foto: Nikola Janušić)

S Slovenijo si pa kar povezana, kajne? Končala si Akademijo za ples, ki je bila, kot sem 
prebrala v nekem intervjuju, zate usodna. Da se je takrat sploh začela prava plesna pot. 
Zakaj si se odločila ravno za Slovenijo? 
Slovensko plesno sceno sem spremljala že kot otrok, saj sem sodelovala na IDO-tekmovanjih kot članica plesnega studia ‘Step by step’. Tekmovala sem v kategorijah šov dance in step; slovenski koreografi so velikokrat prišli v Zagreb in imeli za nas plesne delavnice ter nam delali koreografije. V mojem času so to bili Jadran Živković za step in Mimi Marčac Mirčeta za šov ples. Po končani srednji šoli sem delala na različnih koncertih in TV-projektih v Zagrebu in takrat začutila željo po akademski izobrazbi na plesni akademiji. Želela sem se resno posvetiti plesu, saj sem kot spužva pila znanja različnih področij. Leta 2011 sem se vpisala na Akademijo za ples v Ljubljani, na kateri sem bila študentka na dveh katedrah, in sicer za jazz in sodobni ples. Vzporedno z Akademijo pa sem začela že trenirati urbane plesne sloge. Bila sem članica Kazine in moj mentor je bil Željko Božić, ki je imel velik vpliv na mojo nadaljnjo plesno izobrazbo. 


... Nike Burazer v Ljubljani ... (foto: Nikola Janušić)

Tvoja plesna pot se je po Ljubljani nadaljevala v New Yorku in Los Angelesu. Kaj si 
tam počela? 
V času študija v Ljubljani sem šla vsako poletje na program ‘Work and trevel’, ki omogoča študentu, ki ima status v svoji državi, pridobiti delovno študentsko vizo za ZDA za tri mesece. Tako sem tri poletja delala v ketering podjetju blizu Bostona in varčevala denar za nadaljnje šolanje. Po diplomi na Akademiji za ples sem poslala svoj portfolij in plesne materiale na Broadway Dance Center, kamor sem bila sprejeta in skoraj leto dni  bila njihova študentka v New Yorku. Marca 2015 mi je Educational Department Brodway Dance Centre podelil nagrado ‘Outstanding Student Award’, kar me je še bolj spodbudilo k delu in izobraževanju. Moja najljubša mentorica je bila Mishay Petronelli, ki je dolga leta plesala v skupini Dane Foglie, in tako sem se odločila, da se želim učiti neposredno od nje. Leta 2015 sem se prijavila na Dana Foglia Mentorship program v Londonu in pozneje v Los Angelesu. Dana me je resnično osvojila s svojo strastjo do plesa in načinom dela.

...

Kje  je je tvoj dom? 
Moj dom je Zagreb. Tukaj so vsi, ki jih imam najraje – moja družina, moja ljubezen, najbližji prijatelji. Po drugi strani pa moram priznati, da sem srečnica, da sta me življenje in ples ponesla v svet ter me povezala z ljudmi različnih kultur, ras, veroizpovedi, kar me je oblikovalo v osebo, kakršna sem danes – odprtega srca in uma.

...

Začeli sva pogovor od danes, ples pa je del tebe že dolgo. Se sploh spomniš, zakaj si začela 
plesati? 
Začela sam plesati kot otrok, imela sem dve leti, ko me je mama prvič odpeljala na ples. A lahko bi rekla, da za svoje plesne začetke štejem nekje sedmo leto starosti, ko sem začela plesati v plesnem studiu ‘Step by step’ pod umetniškim vodstvom Jasminke Zajec. Zanimivost cele zgodbe je ta, da sem bila zelo rada sama v dvorani, plesala sem v nedogled, tudi s prijateljicami in se z njimi zabavala. In nikoli nisem bila deklica, ki bi stala v prvi vrsti, niti ena od tistih sedem za malo skupino, od katerih se največ pričakuje. Bila sam med tistimi drugimi sedmimi, ki plešejo pod oznako 2. mala skupina, in prepričana sem, da me je ta neobremenjenost otroštva pravzaprav pripeljala do tega, kar sem danes.

... s koreografinjo Dano Foglio leta 2016 v Los Angelesu po prejetju nagrade ...

Tvoja velika vzornica je že omenjena koreografinja Dana Foglia. Nam zaupaš, zakaj? 
Prepričana sem, da je Dana Foglia ena od živečih legend plesa in da se bo nekoč o njej pisalo prav tako kot o Marthi Grahm, Lesterju Hortonu in drugih legendah. Njen slog je edinstven in obsega absolutno vso plesno abecedo oziroma sloge – od baleta, sodobnega, hip-hopa, plesa v visokih petah, in če ji želiš slediti, moraš obvladati različne plesne tehnike, biti raznolik plesalec in tudi fizično pripravljen, da lahko slediš njenemu plesnemu izrazu.
Priznam, sem te opazila, kako zelo spretno plešeš na visokih petah. Ta slog pa ni edini, ki ga 
obvladaš, kot vidim. Danes je pač treba znati vse, kajne? 
Leta sem trenirala jazz pa step, pozneje moderni ples in se izobrazila v sodobnem plesu, urbanem stilu plesa in plesu v visokih petah. Nimam rada etiket, ki bi me definirale samo v enem plesnem slogu nasprotno –vsak od naštetih slogov je vplival na to, kako se gibljem, na mojo plesno izražanje danes. In jasno doprinesel k temu, da sem spretna v čevljih z visoko peto.

... skupinaThe Juice ...

Prihajaš iz Zagreba in hrvaška plesna scena je zelo raznolika in močna, koreografinja Vesna Mimica mi 
je v intervjuju pred časom rekla samozavestno, da je to najboljša scena v Evropi. Kako jo 
pa ti doživljaš in komentiraš, kakšna scena ste?
Prepričana sem, da je hrvaška plesna scena zelo raznolika, da ima ogromen potencial in svetlo prihodnost. Mladi so zelo zagrizeni in resno trenirajo. Odprti so za sodelovanje s tujim tržiščem in zadnja leta tuji pedagogi vsak teden prihajajo k nam v Zagreb. Prepričana sem, da je to nujno za izmenjavo mentalitete, konstantno izmenjavo različnih energij, vzgojo in rast tako na plesni kot na osebni ravni. Po drugi strani se zavedam, da je treba tudi izobraziti javnost in jo spoznati z vrhunsko ter kakovostno predstavo in plesom, saj bi tako povpraševanje po kakovostnih plesalcih naraslo in bi tisti, ki so res vlagali vase in svoje znanje, dobili še več priložnosti za delo. To je razlog, da sem skupaj s svojimi prijateljicami ustanovila zgodbo, imenovano ‘The Juice’. ‘The Juice’ je profesionalna plesna skupina, sestavljena iz petih različnih deklet, ki je vsaka posebna, edinstvena na svoj način – naj gre za fiziognomijo ali za plesni slog, ki ga najbolje obvlada. Zaradi tega smo izbrale tudi ta naziv, saj je vsaka od nas posameznica – sadež zase (jagoda, borovnica, kivi, ananas in lubenica), ampak skupaj sestavljamo najboljši sok, ‘The Juice’, vsaka daje s svojo posebnostjo soku še bogatejši okus. 'The Juice' je nastal zelo spontano. Pogovarjale smo se o svojih načrtih za prihodnost, o tem, kako želimo spremeniti način, s katerim se plesalci predstavljajo javnosti, in način, kako javnost gleda na plesalce. Ponuditi je treba tržišču prepoznavno blagovno znamko, za katero stoji cel komplet: kakovostna predstava, dober videz, ekskluzivni kostumi in močan temelj, na katerem gradimo našo skupno zgodbo. Vse to nam je bilo namenjeno in s skupnimi močmi pripravljamo nove projekte.

... nastop na Kitajskem ...

Si plesalka, koreografinja in pedagoginja. V kakšnem vrstnem redu oziroma kdaj si 
najbolj ti? 
To je pa odvisno od dneva v tednu in dnevnega razporeda. Torej sem vse našteto. Uživam, ko plešem, in dajem vse od sebe, da bi koreografija delovala najbolje, obožujem, ko sem študentka, saj poslušam in pijem z glavo ter mišicami nova znanja, zelo uživam v procesu učenja. Učim se tudi, ko se drugi učijo od mene. Zavedam se, da imam kot pedagoginja veliko vlogo v življenju mladih in zato poskušam v vsakem trenutku biti najboljša različica sebe, saj sem jim tako najboljši primer in vzor. Zavedam se odgovornosti, ki jo prinaša naziv pedagog, in pristopam k njej zelo pozorno. Obožujem, ko kreiram, koreografiram in gledam druge, kako plešejo mojo koreografijo. Obožujem in uživam tako v vlogi plesalke kot koreografinje in pedagoginje ter v vsem tem najdem najdem sebe.

...

Kaj pa trendi? Se oziraš na njih, kako najdeš ravnovesje med svojimi željami in potrebami 
tistih, ki jih poučuješ?
Zame pomeni biti v trendu dolgočasen sam sebi. Trend je stati za vsem, kar živiš, delaš, govoriš. Takšne ljudi obožujem, so mi vzor in z njimi sem obkrožena. Verjamem v izrek, da kar oddajaš, to privlačiš. Prisluhnem vsem željam in potrebam ljudi, ki jih učim, in na tem temelju ustvarjam nekaj, za čemer bomo stali mi vsi in uživali v sadovih skupnega dela. 
Kako oblikuješ točko/koreografijo, kaj je navdih, kaj želiš sporočiti nam gledalcem, če sploh kaj?
Navdihuje me glasba, navdihujejo me zgodbe ljudi, s katerimi sem obkrožena. In enako me navdihuje mir. Rada sem sama, ko lahko poslušam lastne misli in na podlagi njih oblikujem koreografijo.
Kaj te pri plesu navdušuje in kaj niti malo? 
Navdušuje me dejstvo, da je ples eksplozija čustev vsakega posameznika, ki pleše in v posamezniku, ki je v vlogi gledalca. 
Študirala si tudi ekonomijo. Ti to pride prav pri plesu? 
Moj vpis in študij na ekonomski fakulteti v Zagrebu je bil izpolnitev želja mojih staršev in družine, ki so navijali za to, da bi se ukvarjala z ‘neko resno stvarjo’. Pri vsem, kar delam, sem strastna, in ekonomija, roko na srce, v meni ni ravno prebudila velikih strastnih čustev, toda ja, vsako dodatno znanje pride prav. 
Je pri tebi ples vedno na prvem mestu ali imaš narejen tudi back up, če se ne bo izšlo po 
načrtih? 
Ples je na prvem mestu. Imam velike načrte za prihodnost, te skrivam, saj moram še pridno delati, da bom uspela uresničiti vse cilje, in predvsem si želim uživati v tem procesu. 
Kakšni so pravzaprav načrti, če pogledaš recimo za leto naprej? Si človek, ki načrtuje, ali se raje prepuščaš toku življenja?
Rekla bi, da živim po načelu 'go with a flow' (prepusti se toku življenja, op. p.). Pri vsem, kar delam, se trudim dati od sebe najbolje, kar znam. Imam velike cilje in načrte, no, ne pretiravam in ne stremim k temu, da se mora to zgoditi jutri. Prepričana sem, da se vse zgodi ob pravem času, ker sem 'hard worker' in 'team player' (dober delavec in timski igralec, op. u.).
In kaj počneš, kadar ne plešeš? Čemu namenjaš proste trenutke? 
Obožujem branje, potovanja, tek, kolesarjenje, rolam, pojem, smučam. Rada gledam šport, še posebej v času olimpijskih iger (zanimajo me vsi športi), svetovno nogometno prvenstvo ali rokometno prvenstvo. Ljudem je zelo zabavno gledati tekmo z mano, saj se jim zdim smešna, ker sem glasna navijačica. 
Naštej tri predmete, brez katerih ne greš nikamor? 
Mobitel, dezodorant in maskara.

...

Po čem si prepoznavna, kako vedo vsi, ah,a to je pa naša Antonia?
Mislim, da bi večina mojih prijateljev rekla, da sem zelo pozitivna oseba in so zato radi v moji bližini, saj odsevam pozitivne vibracije. In ja, zelo veliko se smejim (smeh).
In če te vprašam, kdo si, Antonia, in kam si namenjena? 
Sem kreativna duša. Pobudnik. Sanjač. Delavec. Potnik. Hedonist. Optimist.
In na kaj si najbolj ponosna?
Ponosna sem na to, da vse, kar delam, delam z veliko ljubeznijo. Ponosna sem na svojo družino, prijatelje, pogum in upornost, ki ju imam v sebi.
Imaš kakšen moto ali misel, ki te vodi skozi življenje? 
Moto, ki me vodi: Izzovi srečo pa bo sigurno prišla. Misli, ki me spremljajo v življenju pa so: Sprosti se, ljubi kar delaš in uživaj v tistem kar ljubiš saj kar oddajaš to privlačiš in kar govoriš to si.

Hvala in veliko uspeha ti želim!