Pozdravljena, Ana Pučko. Kar takoj prvo vprašanje – kdo si in kam si namenjena? Predstavi se našim bralcem in bralkam kot oseba in kot ustanoviteljica Baletnega studia Anabela.
Sem Ana Pučko – mamica, žena, hčerka, prijateljica, plesalka, plesna učiteljica, popotnica, podjetnica in še bi se kaj našlo. Sem lastnica plesne Trgovinice Anabela in Baletnega studia Anabela. Počutim se neznansko srečna, da je moj hobi postal moj poklic, v katerem tako uživam in me vsakodnevno izpopolnjuje. Rada sem obkrožena s pozitivnostjo, se veliko smejim in zelo čustveno doživljam svet. Družina je moje zatočišče in vir energije.

...

Razloži nam svojo plesno oziroma baletno pot.
Moja plesna pot je bila res dolga in raznolika glede na to, da je trajala več kot 15 let. Plesati sem začela pri okoli petih letih, prvič pa sem se v tekmovalnih vodah preizkusila v latinskoameriških plesih, nato vrsto let plesala, nastopala in tekmovala pod okriljem Mojce Horvat in končala svojo tekmovalno kariero v Plesni šoli Kazina kot članica ekipe pod taktirko Mojce Uršič, s katero smo postali tudi svetovni prvaki. Kot aktivna tekmovalka sem nastopala v številnih oddajah, predstavah in prireditvah in osvojila naslove državnih, evropskih in svetovnih prvenstev. Po koncu aktivne tekmovalne poti sem začutila, da bi resnično rada ostala v plesu, a na drugačen način. Opravila sem izpit za učitelja plesa in začela poučevati. Ko se ozrem nazaj, ne vem, če obstaja kakšna plesna zvrst, ki je nisem učila (smeh). Poučevala sem otroke v vrtcih, osnovnih šolah, pripravljala šolarje na valete, učila študente, družabne plese, salso, jazz balet ... Dve leti sem učila tudi tekmovalce v Plesnem klubu Miki, izbirni predmet ples v zadnji triadi devetletke, študente na fakulteti za šport in še in še. Moram reči, da sem v tej vlogi neizmerno uživala. Po več kot desetletju učenja pa je prišel čas za nov izziv.

...

Zakaj je nastala Anabela?
Ker sem že od nekdaj bolj svobodnega duha, sem vedela, da klasična služba ne bo zame. Na vse načine sem iskala, kako bi ostala povezana s plesom. Tako sem pred dobrimi desetimi leti odprla plesno Trgovinico Anabela in se prvič podala v samostojne podjetniške vode. Če zdaj pogledam nazaj, sem bila kar pogumna (smeh). Ampak z veliko navdušenja, dela in podpore mi je uspelo in uspešno delamo še danes.
Po prvorojencu se je naši družinici pridružila še deklica, ki je že zelo zgodaj izrazila željo, da bi bila baletka. Ker ponudbe za tako majhne otroke in na takšen način, kot sem si ga zamislila, takrat nisem zasledila, sem to videla kot priložnost za svoj nov življenjski projekt. Vanj sem vložila vse svoje znanje, izkušnje in energijo. Tako se je začela zgodba o Baletnem studiu Anabela. Naj povem, da sama nikoli nisem bila baletka in ga tudi ne poučujem v našem studiu. Sem pa imela že od nekdaj jasen koncept, zato sem se obdala z baletnimi učiteljicami, ki so mi ga pomagale uresničiti.

...

Si zelo specializirana, kajne? Balet za odrasle in otroke ter trgovinica. Osredotočena. Je to prišlo načrtno ali spontano?
Zamisel je bila združiti baletni studio in plesno trgovinico pod eno streho, kar nam je tudi uspelo. Anabelo sem zasnovala kot butično baletno dejavnost za otroke in odrasle. Zgodbo, v kateri se bodo dobro počutili otroci in starši. Zamisel je bila načrtna in zelo jasna. Od spletne strani, ki veliko pove že sama po sebi, čudovitih estetskih fotografij, baletnih oblekic, ki jih ponosno nosijo že naše triletnice balerinice, baletnih učiteljic, ki so tople in prijazne, do majhnih skupin in priljubljenih baletnih zvezkov, v katerih zbirajo nalepke in tako dalje. Ne smem pa pozabiti naših baletnih nastopov, ki so prava paša za oči in srce.

...

Ko pogledam na tvoja poimenovanja baletnih ur, si vsem nadela imena klasičnih baletov ali prepoznavnih oseb iz baletnih zgodb. Zakaj?
Kot sem že prej omenila, nič ni prepuščeno naključju, zato so bila tudi imena skupin izbrana tako, da jih otroci poznajo iz njihovih najljubših pravljic oziroma baletnih zgodb.

...

Baletna trgovina pa je tudi ena prvih takšnih v Sloveniji, kajne? A je nimaš skupaj s studiem. Zakaj?
Odkar smo lani ponosno odprli nove prostore, smo preselili tudi trgovinico, tako da lahko zdaj dobite pri nas resnično vse na enem mestu.

Nam zaupaš kakšen oblačilni baletni trend, ki je zdaj popularen?
Hm, mogoče bi izpostavila čipke na baletnih dresih, ki že nekaj časa prevladujejo, in pa baletni 'škornjčki' za ogrevanje, ki se jih poslužujejo tudi drugi plesalci.
Kakšne so ambicije z baletnim studiem, pri tem mislim, če deluješ po programu, ki daje možnost vpisa na baletni konservatorij?
Naša prva ambicija je, da baletke k nam hodijo z veseljem in se pri nas dobro počutijo. Na začetku so bili naša ciljna skupina predvsem predšolski otroci. No, zdaj so te predšolske deklice postale že šolarke in večina jih še naprej pleše pri nas. Tako da se sproti prilagajamo in rastemo.

...

Po katerem baletnem principu pravzaprav delaš?
Kot sem že omenila, je glavnina naših baletk še v vrtcu ali prvi triadi osnovne šole. Zato so nam mogoče bolj kot baletni principi pomembni neki drugi dejavniki, kot so: samostojnost otrok (v baletni dvorani vadijo otroci brez staršev – tudi tisti najmlajši), učimo jih motorike in koordinacije, vadijo lepo držo, eleganco in gracioznost. Spodbujamo samozavest pri nastopanju, disciplino, spoznavanje novih prijateljev ... Ob tem pa osvajajo osnovne baletne prvine. Naše učiteljice se tudi redno izobražujejo v okviru Royal Acadamy of Dance. Izkazalo se je namreč, da je izredno težko najti izobraževanja za poučevanje predšolskih otrok v baletu.

...

Je to pomembno? Se strogo držiš baletnih pravil?
Jaz rečem, da imamo mi otroke v ta 'luštnem' obdobju učenja baleta. Ko so še tako majhni, da večina od njih sploh še ne more v 'ta pravo' baletno šolo.

...

Se tvoje varovanke in varovanci (imaš morda tudi kakšnega fanta) udeležujejo baletnih tekmovanj? 
Zanimivo, ampak v štirih letih še nismo imeli fantka. Mogoče imamo preveč punc, pa se nas bojijo (smeh). Glede tekmovanj pa mislim, da so naše 'pikice' čisto premlade, da bi se sploh lahko kakšnega udeležile (smeh). Pa tudi osebno nisem ravno ljubiteljica tekmovanj, sploh pa ne v tako mladih letih. Sem pa zagovornik nastopanja, zato tudi mi veliko nastopamo. Od Čarobnega dneva, Otroškega bazarja do tradicionalnega nastopa, ki ga vsako leto izvedemo v enem od ljubljanskih gledališč. Mislim, da je nujno, da otroci izkusijo 'soj žarometov', predvsem pri baletu.

...

Kako pa balet razumevajo oz. sprejemajo tvoji odrasli varovanci oz. varovanke? Zakaj se oni vpišejo na baletne ure?
Z baletom za odrasle smo začeli minulo leto, in moram reči, da nisem pričakovala tako velikega odziva. V nadaljevalni skupini plešejo dekleta, ki so že nekoč plesala in zdaj obujajo svojo ljubezen do baleta. V začetni skupini pa so večinoma dekleta, ki so ob prvem obisku ure dejala, da so si od nekdaj želela postati baletke. Torej nikoli ni prepozno.
Kakšen je tvoj pogled na slovensko plesno/baletno sceno? Kako jo doživljaš?
Po pravici povedano, je ne poznam dovolj, da bi jo lahko komentirala. Sem pa v življenju prišla do tega, da se ne želim preveč ukvarjati z drugimi, ampak se osredotočam predvsem nase. Energijo usmerjam v stvari, ki me izpopolnjujejo, in ljudi, ki me dopolnjujejo.

...

Kaj te pri baletu najbolj osrečuje in kaj najbolj žalosti?
Ob omembi besede 'balet' se mi pred očmi zavrtijo naše ljubke baletke, ki ponosno in z žarom v očeh ter v ogromnem tu-tu krilu poplesavajo po našem studiu. Pri tem se mi od sreče vedno orosijo oči. To je nekaj neprecenljivega.

...

Ali poleg baleta razmišljaš še o čem? Kaj je to?
Joj, moj mož bi rekel, da ves čas nekaj razmišljam (smeh). Najverjetneje o tem, kam se bo naša družina odpravila na naslednje družinsko potovanje in katere obročke za lase bo imela katera skupina na prihodnjem nastopu (smeh).
Kaj bo fokus letošnje sezone, ki se je dobro začela?
Uf, fokus letošnje sezone je gotovo najti dovolj veliko gledališče, kjer bo dovolj prostora za vse. Lani smo bili v čudovitem MGL-ju, ki pa bo letos že premajhen. Počasi bo treba razmisliti tudi o tem, kako prekositi lansko zamisel, ko smo ob koncu nastopa na naše baletke s stropa spustili dva kilograma bleščic. Si lahko prestavljate, kakšen je bil odziv na to presenečenje? (smeh)

...

Po čem si prepoznavna, kako vedo vsi, aha, to je pa naša Ana?
Verjetno po tem, da veliko govorim, ne prenesem krivice in negativnih ljudi, da obožujem Španijo in vse, kar je z njo povezano (sem namreč študirala španščino in kar nekaj časa živela v Malagi), da se res rada družim in ne maram kuhati.

...

Imaš kakšen moto ali misel, ki te vodi skozi življenje? 
Če nimaš ničesar lepega povedati, bodi raje tiho. Sreča spremlja pogumne!

Ples pa je?
Ples je zame moje poslanstvo, ki me je izoblikovalo, mi dalo najlepše življenjske izkušnje, najboljše prijatelje, možnost zaslužka in moža (ker sva se spoznala v plesni šoli) (smeh).