Bi se na začetku lahko predstavil našim bralkam in bralcem kot plesalec in kot oseba. Kdo si, Miha Florjanc Lukan, in kam si namenjen?
Sem plesalec Društva Kazina Ljubljana in neizmerno uživam v plesu. Že sedem let nabiram plesno znanje v različnih plesnih zvrsteh (sodobni ples, show dance, step, jazz, balet in modern), v letošnji plesni sezoni pa sva se s koreografom Mitjo Popovskim osredotočila na modern. Plešem v formaciji, mali skupini in kot solist. Na odru sem zelo sproščen in se lahko popolnoma prepustim glasbi, ki me vodi. Obiskujem 8. razred Waldorfske šole Ljubljana, kjer se odlično počutim, v okviru waldorfske glasbene šole pa že četrto leto uživam v igranju saksofona. Poleg tega sem član slovenskega saksofonskega orkestra SOS Junior.

Imam sedemletno sestro Zojo, ki je moja največja oboževalka ter je že danes navdušena plesalka, ki stopa po mojih stopinjah, in mlado razvajeno muco Piho. Imam ogromno energije, na življenje vedno poskušam gledati pozitivno, rad se družim s prijatelji, zelo rad potujem, predvsem z letalom, rad poslušam glasbo, uživam v športu, najbolj pa so mi pri srcu poletne počitnice, kjer ogromno časa plavam in uživam v raziskovanju morja. Voda me pomirja, čarobno večerno nebo pa me napolni za prihodnji dan. Prepustim se življenju, ki me vodi, sproti se mi odpirajo nove poti in priložnosti ...   

Mogoče se bo zdelo nenavadno, da te sprašujem o začetkih, saj si še zelo mlad. Zaupaj nam, kako je ples zašel v tvoje življenje, kdo te je navdušil zanj in zakaj ravno ples ter ne kakšen šport?
Odkar sem sanjal o piramidah, zakladih, odkritjih in o tem, da bom arheolog, se zavedam samega sebe. Z vstopom v šolo pa sta moje življenje hkrati preplavila glasba in ples. Mami pravi, da sem kot šestletnik v glasbeni pripravnici pokazal izjemen občutek za glasbo in ritem, zato sem svojo umetniško pot nadaljeval z učenjem flavte v waldorfski glasbeni šoli, poskakovanje v ritmu glasbe, ki sem ga zaznaval, pa sem zamenjal s plesno pripravnico za sodobni ples na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana. Tam sem se pod vodstvom odlične plesne pedagoginje Jane Kovač Valdés začel zavedati svojega telesa in odkrivati lepote plesnih gibov. Mislim, da sem se v resnici za ples navdušil kar sam, saj sem imel to v sebi in sem moral to le odkriti. Res pa je, da sta starša zaznala ta impulz v meni in mi omogočila, da še danes živim svoje sanje in lahko plešem. Za to sem jima hvaležen. Mnogi sošolci so v času, ko sem jaz obiskoval plesne vaje, igrali nogomet, vendar mi to kljub prosti izbiri ni odtehtalo. Nekaj časa sem to sramežljivo skrival, pozneje pa sošolcem ponosno priznal, da plešem.

Po končani plesni pripravnici za sodobni ples me je nekaj gnalo naprej in koreografinja Mirjam Podobnik me je z veseljem sprejela v Kazino v show dance skupino. Prihodnja štiri leta sem z Mirjam Podobnik užival v treningih, nastopih in tekmovanjih (državnih in svetovnih), saj sva se zelo lepo ujela in me je vedno znala spodbujati. Zaupala je vame in čutila, kaj mi pomeni ples. Ogromno sem se naučil od nje. Od septembra 2015 je moj koreograf Mitja Popovski, s katerim sva se zelo lepo ujela, saj pod njegovim vodstvom že štiri leta plešem tudi step, ki mi je zelo pri srcu. Uživam v njegovih treningih in koreografijah, saj ima neverjetne ideje in je popolnoma predan plesu.

Je ples tisto, kar te v tem obdobju dopolnjuje, razveseljuje in izpopolnjuje? Kaj ti pomeni ples?
Ja, ples mi daje vso energijo za poln urnik mojih šolskih in izvenšolskih obveznosti. Ker mi ples pomeni vse, si organiziram šolsko delo, ki je seveda na prvem mestu (pravi mami), najdem čas za vajo saksofona in nikoli brez resnega razloga ne izpustim nobenega treninga plesa. Poleg rednih treningov imam zelo rad dodatne treninge, saj že tretje leto plešem tudi solo točko, kjer se lahko popolnoma skoncentriram nase in posrkam največ znanja. Ples mi poleg samega užitka predstavlja tudi svobodo, saj se takrat, ko plešem, počutim popolnoma lahkotnega in razbremenjenega ter ne mislim na nič drugega kot na glasbo, ki me vodi.

Zdi se, da si nase opozoril s solo točko Mitje Popovskega This Bitter Earth na letošnjem predizboru za DWC v Kranju, a kljub temu je za tabo kar nekaj udejstvovanj na državnih prvenstvih. Na katere dosežke si najbolj ponosen?
Z odlično koreografijo Mitje Popovskega in res dobrim nastopom na slovenskem predizboru za Dance World Cup (DWC) v Kranju sem si od 100 možnih točk priplesal 85,66667 točke. Med vsemi plesalci v različnih plesnih zvrsteh sem prejel 6. najboljšo oceno kvalifikacij, na kar sem resnično ponosen. Med dosedanjimi dosežki na državnih prvenstvih prav gotovo ne bom nikoli pozabil prvih stopničk v pionirski kategoriji (1. mesto - show dance formacija in 3. mesto – show dance mala skupina) ter mladinski kategoriji (3. mesto – show dance solo moški in 1. mesto – modern solo moški). Od uspehov v svetovnem merilu pa sem v mladinski kategoriji poleg 13. mesta na SP v Pragi 2014 in 13. mesta na SP v Riesi 2015 (oboje show dance solo moški) najbolj ponosen na 5. mesto na SP v Mikolajkiju 2015, ki sem ga dosegel s točko Dost mam v kategoriji modern solo moški. Vse koreografije je sestavila koreografinja Mirjam Podobnik. Krasna priložnost pa se mi je ponudila jeseni 2014, ko sem za Kazino posnel kratek video na temo mladi in apatija z naslovom Odkrij ples v sebi.

Se boš udeležil finala DWC v Angliji? Od česa je to odvisno in kaj pričakuješ od nastopa?
Z veseljem se bom udeležil finalnega tekmovanja DWC, ki bo letos potekalo na angleškem otoku Jersey, ki leži ob francoski obali. Samozavestno se bom odpravil na tekmo v Anglijo in upam, da mi bo uspelo doseči vsaj takšno število točk, kot sem jih dosegel na slovenskem predizboru za DWC v Kranju. Že komaj čakam.

Seveda pa te še prej čaka državno prvenstvo. S čim bosta z Mitjo poskušala osvojiti titulo in katera bi to bila?
Nekaj dni pred finalnim tekmovanjem v Angliji bo v Sloveniji potekalo državno prvenstvo v modernih tekmovalnih plesih, kjer bom v modernu v mladinski kategoriji poleg nastopa v formaciji in mali skupini nastopil tudi z že prej omenjeno točko This Bitter Earth. Kot vedno bom na tekmi dal vse od sebe in poskušal odplesati najbolje, kot znam. Prav gotovo bom užival, glede uvrstitve pa bomo videli.
Kakšna sta Mitja in Mirjam kot trenerja ter koreografa inr kako sodeluješ z njima?
Mitja in Mirjam sta vrhunska koreografa ter trenerja. Ko se trdo dela, sta stroga in imata rada, da so plesalci zbrani in pri stvari. Drugače sta prijetna, tako izven treningov kot na pripravah, tekmovanjih in potovanjih. Z obema odlično sodelujem.

Lahko ples postane tvoj poklic oz. je v tebi želja, da bi se s plesom ukvarjal tudi profesionalno ali je to zaenkrat samo izvenšolska dejavnost?
Če bi rekel, da je ples zame samo izvenšolska dejavnost, ki me zabava, napolni z energijo in ob kateri neizmerno uživam, bi lagal. Ples je zame veliko več. Je več kot samo želja, da bi se s plesom kdaj ukvarjal profesionalno. To je že dolgo moj način življenja. Ko se zjutraj zbudim, najprej preverim, če so vse moje kosti in mišice ok., ko jem, moje noge in telo nikakor ne morejo biti pri miru, v šoli me razrednik večkrat zaloti, ko preprosto zaplešem ali pa z mislimi odtavam v svet plesa, in me razume, popoldnevi so ponavadi tako namenjeni učenju, treningom in poslušanju glasbe, ki me navdihuje, pred spanjem pa sem z mislimi pri obratih, skokih in novih figurah, ki mi predstavljajo izziv.
Ali imaš tudi svoje plesne idole?
O tem še nisem razmišljal, ampak če sedaj pomislim, je moj idol ples sam.

Zdi se, da si zelo radoveden plesalec. Je res? Kaj vse te fascinira pri plesu? K čemu stremiš, ko si na odru oz. preden prideš na oder?
To je najbrž povezano z mojim karakterjem, ki prevladuje. Po naravi sem sangvinik, ki lahko zunanjim opazovalcem daje vtis, da sem radoveden, živahen, poln energije, včasih tudi nagajiv. Vse to tudi drži. Pri plesu pa me fascinira senzibilnost. Uživam, kadar opazujem plesalce, ki plešejo in pri tem izžarevajo nekaj, kar ne znam natančno opisati. Najbolj me prepričajo tisti plesalci, ki plešejo to, kar čutijo. To začutim tudi sam in ti me navdihujejo. Preden se sam odpravim na oder, se zelo rad popolnoma umirim. Nekajkrat globoko vdihnem skozi nos in izdihnem skozi usta, nato pa se na odru popolnoma prepustim glasbi in plesu.

Kaj te pri plesu najbolj osrečuje in je morda kaj takega, zaradi česar ples vendarle ni tako bleščeč?
Pri plesu me najbolj osrečuje usklajenost glasbe in gibanja, ki mi pričara nasmeh na usta, saj v bistvu diham ples. To lepoto plesa pa lahko uničijo poškodbe, ki med plesalci niso tako redke. Zato imam vedno v mislih, da se pred treningi zelo dobro ogrejem, da se mi ne bi kaj pripetilo.
Kaj počneš, kadar ne plešeš? Čemu namenjaš proste trenutke?
Prostega časa nimam ravno veliko, saj tudi takrat, ko ne treniram plesa, v bistvu plešem. Oči pravi, da se nevede vrtim med trgovinskimi policami ali na sprehodu po mestu, doma pa delam obrate od kuhinjske mize do hladilnika. Zelo rad grem s prijatelji v kino.
Naštej tri ali pa pet stvari, ki so vedno s tabo na treningu ali pa tudi kar tako? Brez česa ne greš nikamor?
Na trening vedno vzamem trenirko na kapuco in pijačo, na tekme in svetovna prvenstva pa še očija.

Po čem si prepoznaven? Kaj je tisto, za kar ti veš, da drugi rečejo: "Ja, ja, to je pa naš Miha."
Mislim, da si me ljudje zapomnijo po svetlih laseh, nasmehu ter sproščenem in preprostem obnašanju.
Kateri je tvoj življenjski moto?
Čim več plesati in ostati srečen.