Kako bi se našim bralcem in bralkam predstavila kot osebi ter kot plesalca? Kdo si, Evelin Arh? Kdo si, Matej Matečko?
Evelin: Sem učenka 7. razreda osnovne šole, poleg plesa me tako kot vse najstnice zanima moda, frizure, ličenje … S prvimi plesnimi koraki sem začela v Plesnem mestu, ko sem bila stara komaj tri leta. Od takrat je ples moj vsakdanji spremljevalec. Plešem doma, v klubu, poleg R’n’R so mi všeč tudi drugi plesi. Včasih si kar sama doma sestavim kakšno koreografijo. V plesu uživam, se sprostim in brez njega bi bili moji dnevi dolgočasni. Poleg vsakodnevnih treningov pa je na 1. mestu še vedno šola, čeprav je včasih težko uskladiti vsa spraševanja, teste, treninge in tekme. Vendar se lahko v šoli vse dogovorim in mi s tem pomagajo, da lahko in ples in šolo dobro usklajujem.

Matej: Prihajam iz Brezovice pri Ljubljani. Obiskujem tretji letnik srednje ekonomske šole na ŠC PET Ljubljana. Poleg rokenrola rad igram nogomet in se družim s prijatelji. V plesu uživam in brez treningov bi bilo moje življenje prazno. Ples je moj popotnik v življenju.

Nama zaupata vajino pot, ki vaju je pripeljala do rokenrola. Se spominjata kakšnega plesnega dogodka, ki je vplival na to, da se bosta ukvarjala prav s to plesno zvrstjo?
Evelin: Da sem se odločila prav za R’n’R, je "kriv" moj brat Patrik, on je prvi začel s to zvrstjo plesa. Ko sem ga prvič videla plesati, mi je rokenrol postal zanimiv in začela sem ponavljati za njim. S starši sem ga velikokrat spremljala na treninge, na vseh tekmah sem bila njegova zvesta navijačica. Tako sem nekako zrasla z R’n’R in se tudi sama preizkusila v tem plesu. Takoj me je navdušil in še danes vem, da sem se takrat najbolje odločila.

Matej: Pred devetimi leti sem gledal nastop plesalcev rokenrola. Ta nastop me je tako navdušil, da sem začel trenirati tudi sam. Najprej sem želel le spoznati osnove rokenrola. Takrat si nisem predstavljal, da bom nekoč hodil na slovenska, sploh pa ne na svetovna tekmovanja.

Pravkar sta dosegla največji uspeh v svoji karieri. Kaj vama pomeni naslov svetovnega prvaka med st. mladinci?
Evelin: Ta naslov mi v tem trenutku pomeni VSE. S tem naslovom sva zaključila kategorijo "starešjih mladincev", poplačal se nama je ves trud, ki sva ga vložila v svojo dolgoletno plesno kariero, izpolnile so se mi sanje, ta naslov mi je dal zalet za naprej, da se bova še naprej trudila, kajti samo z najinim trdim delom, delom in nasveti trenerjev, podporo staršev lahko dosežeš takšen rezultat! Predvsem pa sva zelo vesela.
Matej: Ta naslov mi pomeni vse. Nikoli si nisem predstavljal, da bi bil lahko svetovni prvak. Nekoč sem sicer v knjigo želja zapisal, da bi rad postal svetovni prvak, vendar to je bila takrat le iluzija, ki je danes prerasla v resničnost. Za to sta potrebna trdno delo in trud ter prijateljstvo med plesalcem in plesalko.

Kdo je najbolj zaslužen za vajino zmago?
Evelin: V paru sva za uspeh zaslužna oba enako. Vsak od naju da končnemu nastopu nekaj svojega, edinstvenega, vsak da del sebe. Zmagaš pa takrat, ko se združi vse najboljše od obeh. Poleg najinega vložka pa je pri končni zmagi zelo pomemben trenerski team, ki najbolje ve, kako naju do te zmage pripeljati. Še enkrat iskrena hvala trenerskemu teamu Plesnega mesta. Pa seveda brez mojih staršev in brata, ki me ves čas podpirajo in živijo z R’n’R, ne bi bila danes tukaj, kjer sem.
Matej: Za najino zmago sva zaslužna prav oba. Pomembna je najina predanost plesu in najino medsebojno prijateljstvo. Do tako visokega naziva pa so naju pripeljali trenerji z izvrstnimi treningi in svetovanjem. Zelo pomembna pa je tudi podpora moje družine.

Bi lahko s tem naslovom spodbudila kaj več ljudi, da se začnejo ukvarjati z rokenrolom?
Evelin: Prepričana sem, da sva z najinimi rezultati in doseženo zmago navdušila še kakšnega otroka oz.mladostnika, da se preizkusi v rokenrolu, kajti to ni samo ples, ampak je kombinacija akrobacij, plesnih figur, nastopanja, jazz elementov …Mislim pa, da bi bilo veliko več plesalcev R’n’R, če bi imeli ob sebi prave ljudi, tako trenerje kot podporo staršev.
Matej: Upam, da bova z najinim naslovom svetovnih prvakov navdušila tudi druge. Rad bi sporočil, da rokenrol niso samo treningi, ampak nas združuje prijateljstvo. Med seboj se dobro razumemo, se podpiramo tako na treningih kot tudi na tekmah. Nastopamo pa tudi v raznih TV oddajah in našemu rokenrol plesnemu znanju dodamo še hip hop, jazz, show …

Zakaj menita, da ta plesna zvrst ni tako popularna kot preostale?
Evelin: Rokenrol se sicer ne more meriti s hip-hopom, mogoče zato, ker nismo dovolj dobro predstavljeni v medijih … in zaradi tega se mladi tudi manj odločajo za ta ples. Je pa to velika škoda, kajti R’n’R je ples in zraven še akrobatika, če imaš rad oboje, je to kombinacija, ki te prevzame.
Matej: Moje mnenje je, da rokenrol glasba ni več tako popularna, kot je bila včasih. Poleg tega je rokenrol ples zahtevnejši in za vrhunske rezultate je potrebnih 5-6 treningov tedensko in to po dve, raje tri ure. Pri hip-hopu se trenira od 2- do 3-krat tedensko in običajno po 1,5 do 2 uri. No, se pa mi veliko trudimo za popularnost in da bi spodbudili tudi druge za to plesno zvrst, smo se udeležili oddaje Slovenija ima talent.

Kaj vama pomenijo tekmovanja in zakaj tekmovati? Kaj je najbolj razburljivo in kaj najmanj?
Evelin: Meni tekmovanja pomenijo zabavo. Odplešeš najbolje, kar lahko, se potrudiš, se zabavaš in na koncu veseliš. Tekmovanja imam rada, saj takrat lahko pokaževa, kako sva se pripravila, in na podlagi sodniških ocen vidiva, kje sva dobra in kaj morava še potrenirati. Najbolj razburljiv občutek je ta, da se na tekmi srečaš in pomeriš s plesalci drugih klubov in dežel ter vidiš, kdo je boljši.
Matej: Tekmovanja nama pomenijo zelo veliko, saj se na njih pokaže najin trud, ki sva ga vložila na treningih. Tekmovanja ti dajo še dodatno stimulacijo, da na treningih delaš še več in bolje. Najbolj razburljivo je, ko čakaš na svoj nastop predvsem v finalu in ko izveš svoj rezultat.

Ko bosta šla med člane, se bodo v koreografiji znašli tudi elementi akrobatike, kajne. Se tega veselita, vaju je strah, kako o tem sploh razmišljata?
Evelin: Jaz se osebno težjih akrobacij veselim. Všeč mi je, ker lahko z Matejem delava skoraj vse akrobacije, nič se jih ne bojim, vsaka na novo osvojena akrobacija mi da neko osebno zadovoljstvo, da to zmoreva. Z akrobacijami sva se srečala že veliko prej, in sicer lani, ko smo se pripravljali na nastop v šovu Slovenija ima talent, tako da za naju to ni nič novega. Komaj čakam treninge, da spet poizkusiva novo akrobacijo.
Matej: Po eni strani si močno želim prestopiti v višjo kategorijo, saj me članske akrobacije zelo veselijo. Akrobacij me ni strah, saj sem prepričan, da z Evelin zmoreva tudi to. Veliko akrobacij sva že "sprobala". Po drugi strani mi bo zelo težko zapustiti starejše mladince, saj sva tukaj dosegla največji uspeh.

Kaj vaju pri plesu na splošno najbolj osrečuje in kaj najbolj žalosti?
Evelin: Najbolj me osrečuje, da lahko izrazim vsa čustva, se lahko sprostim in zabavam. Pri plesu ni stvari, ki bi me žalostila.
Matej: Pri plesu me najbolj osrečujejo treningi, tekmovanja, uspehi in prijateljstva. Žalosti me le to, da se vedno manj fantov odloča za ples.
Kateri rokenrol glasbeni komad pa je za vaju najboljša plesna podlaga? Nad kom se navdušujeta?
Evelin: Meni je zelo všeč komad Twist of  love. Imava ga za finalni nastop najinega plesnega programa. Na ta komad so nama trenerji tudi pripravili program in z njim sva si v Franciji priplesala naslov svetovnih prvakov za leto 2015 v kategoriji starejših mladincev. Veliko je zelo dobrih, meni pa je še vedno najljubši Elvis Presley.
Matej: Zelo všeč mi je najin komad, ki ga imava za finalni nastop (Twist of love). Seveda je tudi veliko drugih zelo dobrih komadov, npr. Bryan Adams - We’re gonna win.

Kako kreirata kostumografijo? Kaj je obvezno pri vas?
Evelin: Za najine kostume poskrbi Romana Hren (For You), pred izdelavo kostuma se skupaj pogovorimo, oba z Matejem poveva svoje želje, kostuma pri paru se morata ujemati, vendar morata biti narejena tako, da sta vsakemu posebej “pisana na kožo”. Biti mora poseben, drugačen, izviren, da takoj ko stopiš na oder, sodnikom “padeš” v oči. Seveda pa se moreš v njem dobro počutiti in te ne sme ovirati pri plesu in akrobacijah. Kostum se mora ujemati tudi s koreografijo in komadom, na katerega je program narejen.
Matej: Najin zadnji kostum je bil zelo zelo načrtovan. Marko Hren je izdelal skico, ki jo je Silvia Mandel Hren še dodelala in nato je vse skupaj udejanjila Romi. To je zagotovo kostum, ki je dvignil največ prahu v letošnji sezoni, sedaj pa že čakava, da naju bodo skopirali … (smeh), ampak original sva le nosila midva.

Kaj si želita v življenju še doseči in kaj postati? Tudi kaj neplesnega mogoče?
Evelin: Želim si postati plesna učiteljica in tudi trenerka rokenrola. 
Matej: Rad bi se vpisal na fakulteto za šport in postati učitelj športne vzgoje. Poleg tega pa bi rad svoje plesno znanje prenašal tudi na druge.
Kaj počneta, kadar ne plešeta? Čemu namenjata proste trenutke?
Evelin:Prostih trenutkov nimam veliko, je pa res, da se ob dobri organizaciji najde čas tudi za trenutke izven šole in treningov. Rada grem na sprehod s svojim psom Buddyjem, z mami v "šoping" in nikoli mi ne zmanjka časa, da naredim domače naloge in se učim. Še vedno pa mi ostane dovolj časa, da pogledam kakšno priljubljeno serijo na TV in poklepetam s prijateljicami, brskam za kakimi dobrimi komadi na spletu. 

Matej: Prostega časa imam res zelo malo, saj me poleg športnih obveznosti čakajo tudi šolske. Sicer pa imam rad nogomet, rad se družim s prijatelji, z bratom pa tudi repava.

Naštejta tri stvari, brez katerih ne gresta na trening, tekmo, pač nikamor.
Evelin: Na tekmo ne grem brez plesnih čevljev, kostuma , frizure, čokolade za energijo … Kar pa imam vedno s seboj na tekmi, je plišasti slonček, ki mi prinaša srečo. Aja, pa brez telefona ne grem nikamor!
Matej: Na tekmo ne grem brez dresa, plesnih čevljev in tekmovalne knjižice. S seboj vzamem tudi energijski napitek.

Imata kakšen moto ali misel, ki vaju vodi skozi življenje?
Evelin: Nikoli  ne obupaj, nikoli se ne predaj.
Matej: Verjemi v svoje sanje in uspelo ti bo!