Plešeš že od svojega šestega leta. Zakaj ravno ples in ne kaj drugega?
Tako je. Plesati sem pričela že zelo zgodaj, saj sem bila kot otrok zelo hiperaktivna. Mama je bila tudi plesalka in igralka, zato naju je ona prva predstavila plesu in se odločila naju vpisat v plesno šolo. Kot osnovnošolka sem poleg plesa trenirala še odbojko in twirling. Kar nekaj let mi je uspevalo vse troje, vendar ob vpisu v srednjo šolo sem bila primorana izbrati, izbrala sem ples. Ples mi je dal največ, od prijateljev, discipline, možnost izražanja, kreativnost in nekakšen občutek svobode. Z nastopanjem in tekmovanji sem si okrepila in razvila samozavest, saj sem kot otrok bila zelo sramežljiva.

Zakaj si izbrala ravno hiphop kot svoj plesni stil?
Pri hip hopu me je pritegnila energičnost plesa, poskočni gibi, zanimiva glasba in veliko dogajanja. Poistovetila sem se s celotno hiphop kulturo. Že od nekdaj sem rada poslušala r&b, rap, hiphop in veliko sledila temu stilu oblačenja. Hip hop / rap glasba me je vedno dvignila na noge in narisala nasmeh na obraz. Plesala sem še veliko zvrsti, vendar mi je hiphop ostal najbolj pri srcu.
Si plesalka, koreografinja in pedagoginja. Katera od teh “dejavnosti” ti je najljubša oziroma kako se dopolnjujejo druga z drugo? 
Zelo sem vesela, da sem še vedno aktivna v vseh treh ´dejavnostih´. Vse tri me dopolnjujejo in so si med seboj povezane, od plesalke, koreografinje in pedagoginje. Težko bi zbrala najljubšo, saj mi je vsaka dejavnost enako pomembna in ob njih doživljam različne občutke. Poučevanje mi da ogromno zadovoljstva, saj delim svoje znanje mladimi plesalcem in jih motiviram. Biti koreografinja mi da neomejeno zmožnost ustvarjanja in iskanja novih oblik kreativnosti. Biti plesalka pa vse to povezuje, mi da osebno zadovoljstvo, nov zagon in zmožnost, da lahko nekoga inspiriram.

Kako lahko prepoznamo tvoj koreografsko-plesni stil?
Moj koreografski stil se nenehno spreminja, dopolnjuje in išče. Kajti sem mnenja, da je potrebno delati in iskati različne stile, da se kreativnost ne ustavi. Seveda obstaja stil, ki me osebno zaznamuje in je razviden v vseh mojih kreacijah, vendar vedno znova poskušam iskati neznano, da vidim, kaj sem še sposobna. Je pa res, da me najbolj zaznamuje energičen, malce agresiven in nekako bolj moški stil hiphop plesa. Vendar kot sem že omenila, ples zame nima meja, zato moje gibanje ni vedno enako.
Na čem gradiš koreografijo, kaj je vedno prva inspiracija?
Koreografijo gradim predvsem prvotno na glasbo, ki me v tistem trenutku inspirira. Kljub temu imam veliko različnih inspiracij za izdelavo koreografij, kot na primer: filmi, modne revije, različna okolja, ljudje, drugi plesalci / koreografi, televizija, ostale zvrsti plesa in umetnosti.
Ste plesalci hiphopa med seboj konkurenca samo na tekmi ali tudi izven nje, ali ste prijatelji?
Po mojem mnenju smo si plesalci med seboj vedno konkurenca, zame je to zdravo, saj se z gledanjem drugih veliko naučiš in dopolniš. Vsak ti lahko nekaj da. Med sabo se inspiriramo, da lahko postanemo boljši. Na primer, kadar vidim nekega plesalca, ki je izvrsten v nastopanju, obrazni mimiki, energiji ali tehniki, vedno osebo pohvalim, in če mi je kaj od tega všeč in mi osebno manjka, na tem delam. To pomeni, da me je konkurenca motivirala in inspirirala, da bom jaz dodala še eno komponento, da bom kot plesalka / koreografinja in pedagoginja še boljša. "Watchandlearn", pravijo. Za veliko plesalcev je konkurenca nekaj slabega in se iz tega hitro razvije zavist in škodljivost. "Js" pa menim, da se je potrebno podpirati, saj - hočemo ali nočemo - smo vsi povezani med seboj.

Kateri so tisti naslovi, s katerimi se lahko najbolj pohvališ oz. si nanje najbolj ponosna?
Veliko je naslovov, na katere sem ponosna. Mogoče bi izpostavila naslov prvakinj na Wold Dance Games na Tajvanu z nastopom male hiphop članske skupine. Ta enaka zasedba (v kateri tudi sama plešem) je v isti sezoni dosegla še naslov svetovnih prvakinj v kategoriji streetdanceshow na Češkem. Ponosna sem tudi na vse evropske in svetovne naslove svojih plesalcev, tako malih skupin, parov in solistov.

Kateri pa plesalci, ki jih je zaznamoval tvoj stil? 
Vsi verjetno poznate mojo varovanko Niko Bolčič, večkratno državno, evropsko in svetovno prvakinjo tudi kot solistka. Prav ona velja za velik primer ogromnega dela, truda, odrekanj in strasti do plesa. Izredno sem ponosna in vesela, da sem (in še vedno) kot trener in koreograf vložila in pripomogla, k temu "izdelku", ki še vedno raste in raste. Je pa še kar nekaj takih varovancev, za katere lahko rečem, da jim ples ogromno pomeni in bo najverjetneje ostal življenjski stil. Ena izmed teh je tudi mladinka Tia Krašovec, ki zelo pridno sledi Nikinim stopinjam, vendar ostaja zvesta svojim načelom in svojemu stilu.

Veliko daš tudi na izobraževanje v tujini. Pred časom si se vrnila iz LA, pravkar pa končala z delavnicami MissAndye J.
Nenehno izobraževanje je zame izrednega pomena. Veliko potujem in se udeležujem različnih kampov, delavnic in seminarjev. Tudi veliko poučujem in rada organiziram delavnice tujih koreografov pri nas. Vesela sem, da imam prav to možnost in da že nekaj let sodelujem z italijansko organizacijo PJD in sem njihov predstavnik za Slovenijo. Pred kratkim smo bili priča enemu mega dogodku, ki sem ga organizirala v Ljubljani. K nam je prišla priznana koreografinja in pedagoginja MissAndye J iz Združenih držav Amerike. Super je bilo! Odziv je bil velik, strast in ljubezen do plesa pa se je čutila še daleč naokrog. Res sem hvaležna, da smo Slovenci končno postali bolj odprti in da se med seboj podpiramo. Tudi malo daljši obisk LA-ja mi bo ostal v večnem spominu, saj sem dobila veliko novih plesnih izkušenj in prijateljev ter imela možnost posneti glasbeno-plesni spot z novo nastalim "boybandom".

Mnogokrat si dejala, da  imaš sanjsko službo, uživaš v svojem delu. Kaj te najbolj osrečuje?
Res je, imam sanjsko službo, ki ji niti ne morem reči služba. Vedno pravim, da grem na trening ali pa plesat, ne pa v službo. Vesela sem, da je to moj kruh, in si resnično ne predstavljam početi ničesar drugega. Najbolj me osrečuje to, da lahko s plesom preživim in navdihujem ostale ljudi in se vedno počutim koristno.
Ali je sploh opcija B v tvojem življenju?
Kot otrok sem imela veliko "opcij B". Bila bi lahko arhitektka ali cvetličarka. Za študij arhitekture se nisem odločila, ker sem vedela, da mi bo vzelo ogromno časa in se ne bom mogla toliko posvetiti plesu, kot sem se. Nerada počnem stvari na pol ali povprečno, kadar si nekaj srčno želim, temu postanem 100% predana. Je pa res, da bi me poklic cvetličarke tudi nekako osrečil, saj bi me sproščalo in bi bila lahko tudi kreativna. Zato bo to sigurno eden izmed mojih hobijev v prihodnosti.

Prepoznavna si tudi po svojem “zabritem delu desne polovice glave”. Zakaj in koliko časa že "furaš" ta prepoznavni znak?
Res je, tale zabritost glave me spremlja že kar nekaj let, okoli 5 let. Naveličala sem se nekega standard" looka" in si zaželela nekaj posebnega, vprašanje je bil samo pogum. Zelo mi je všeč, da je to nekako moj prepoznavni stil, čeprav je v Sloveniji veliko punc, ki je tudi začelo sledit ta look.

Kaj počneš, ko ne plešeš ali misliš na ples?
Ples mi vzame veliko časa, saj trenutka ko ne plesem ali ne ustvarjam skoraj da ni. Če pa le-ta je, rada kuham, se družim, izdelujem nakit ali kaj skreiram, sem v naravi …
$x9$
Obstaja tudi misel na družino, otroke?
Seveda, vendar ne v bližnji prihodnosti. Sedaj je čas zame in moje sanje.
Ali paziš na prehrano in kako pomembno je, da piješ dovolj vode?
Poskušam paziti na prehrano in čim bolj zdravo jesti, vendar vsi vemo, da naš najhujši sovražnik je čas, zato nam kdaj spodleti in smo primorani pojesti "kej" bolj nezdravega. Res je pa, da nisem pristaš "junk" ali "fastfoodov" in rada jem kvalitetno in čim bolj zdravo. Res je pa, da se moram večkrat opomniti, da spijem več vode, predvsem med treningom. In potem lahko nastane tudi takšna rima: Zalo piti se mudi, saj plesati brez nje ni. Ali pa tale: Zalo piti je potrebno, da plesali bi perfektno.