Ujemi korak
Želim živeti in umreti s plesom!
Ujemi korak
Pozdrav, draga Vesna, in pred tabo/vami je osma avtorska predstava z naslovom Razpiram krila. Kam jih boš razprla, osvetli nam naslov in temo, ki se jo lotevaš?Ko sem stopila v ciklus menopavze, se je moje telo začelo drastično spreminjati. Hormoni so čisto podivjali. Pojavile so se bolezni, bolečine hrbtenice … in mi je bilo težko sprejeti to stanje. Srce bi plesalo, telo je postalo okorno, boleče. V mladosti so mi tudi na obeh kolenih odstranili meniskuse. Po zlomu gležnja sem potrebovala nekaj časa, da sem se aktivirala. Ta izkušnja mi je prinesla dragoceno darilo. Kajti dva meseca nisem smela stopiti na nogo. Nisem mogla verjeti, da v tem času pozabiš hoditi. Moja noga preprosto ni znala narediti koraka. Popolnoma sem se morala naučiti na novo delati korake. Danes hvaležna do nebes in nazaj za vsak korak, gib. Potrebovala sem kar nekaj časa, da sem začela sprejemati svoje drugačno telo in vse delčke sebe. Tema predstave je ravno to osebno soočanje same s seboj, s svojimi vzponi in padci. Sprejemanje bolečega telesa, prepoznavanje svojih sončnih in senčnih plati. Poglabljanje v samo srčiko sebe. Spustiti zgodbe, ki so me omejevale, in si dovoliti globoki vdih, se sprejeti kot ženska, se objeti in si reči vse je dobro. Zgodba matere. Podarila sem rojstvo trem otrokom. Zgodba umetnice in raziskovalke življenja. Potovanje skozi transformacije telesa, čustev, misli in duha. Ko so mi odpadle maske, je ostalo tisto, kar je dragoceno. Tisto, kar mi daje smisel do bivanja. Kar me radosti in mi daje polet. In to je: ples, zlitost z naravo, glasba, pisanje, slikanje. ... Je proces dela enak kot pri vseh dosedanjih sedmih predstavah ali je vedno kako drugače?Procesi so drugačni. Pri dosedanjih predstavah smo sodelovali z različnimi profesionalnimi umetniki, ki so dodali svoj pridih. Sodelovali smo z igralko Mirjano Šajinović, igralcem Viktorjem Megličem, režiserko, dramaturginjo Sandro Blagojević, harfistom Daliborjem Bertanovićem, nepogrešljivim svetlobnim in video mojstrom, scenografom Davidom Orešičem, Špelo Huzjak harfistko…  Ta predstava mi je v velik izziv.  Omejeno telo, omejeni gibi, bolečine, ampak želja je močnejša in verjamem, da bo tudi tokrat popolnoma drugače, in se zelo veselim. Lahko bom pokazala to, kar sem, kar živim, in morda bom komu navdih, da se obrne vase in začne hoditi po poti svojega srca. Nikoli ni prepozno. Hvaležna za podporo na mnogih ravneh in zunanjemu očesu, Mojci Kasjak, ki me je spodbudila k realizaciji projekta. In seveda moje soplesalke s katerimi sem skupaj kreirala predstave in brez katerih se ne bi mogla razvijati Andreja Rajšek, Branka Sagadin Dobnik, Metka Frelih, Polona Červek, Manja Dasko. Sedemletno popotovanje se z osmo predstavo zaključuje ali niti ne, je kakšen mejnik mogoče?Hja. Ta trenutek težko rečem, kako se bo zgodba nadaljevala. Se bom prepustila toku in notranjemu vodstvu, kako naprej. Morda se bo še katera od plesalk odločila za samostojno predstavo. ... Začeli sva zdaj, ampak ples je bil pri tebi že veliko prej. Se zavedaš tistega usodnega časa, ki te je zaznamoval, da se boš ukvarjala s plesom?Od sedmega leta sem trenirala gimnastiko in pozneje ritmično gimnastiko, kar je seveda tudi zelo povezano z gibanjem. Ples mi je zlezel pod kožo že v osnovni šoli v petem razredu, kjer sem se priključila plesni skupini. Do konca osnovne šole smo imeli veliko nastopov, na vseh proslavah smo bili prisotni in ustvarjali plesne točke. Ponosna, da smo tri punce same pripravile koreografijo Zastave. Mentorici je bila tako všeč, da smo naučile vse osnovne šole in se je plesalo na stadionu ob Dnevu mladosti. Krasni časi. To mi je bila popotnica za naprej.Nekateri bodo o tebi brali prvič, pa te prosim, da se nam predstaviš kot oseba in kot plesna ustvarjalka. Kdo si, Vesna Kukič, in kam si namenjena?Sem ženska, sem mati, sem ljubiteljska umetnica. Dopoldneve preživljam kot knjižničarka. Popoldnevi so rezervirani za naravo, sprehode, branje, plesanje, slikanje, gonganje. ... Prosim, opiši nam svojo plesno pot, šolanje ...Želim živeti in umreti s plesom! To sem zapisala nekje pred tridesetimi leti ali več ter še vedno tako razmišljam, občutim, doživljam. Ne bom pozabila dneva, ko sem se s prijateljico prijavila na avdicijo plesne skupine Magra davnega leta 1982, ki jo je vodila Minka Veselič Kološa, in od takrat sem noro zaljubljena v ples. Leta 1984 nas je skupaj zbrala Sergeja Komplet, kjer sem dobila možnost učiti dve skupini v Slovenskih Konjicah. Tudi nekaj celovečernih predstav je za nami. Plesna skupina Dioniz. Čudoviti spomini. Ponosna, da je eden od učencev začel svoj plesno pot pri meni. Tadej Brdnik, star takrat sedem let, zdajšnji svetovno znani plesalec in plesni pedagog Martha Graham Dance Company.Ponosna, da je ena od učenk, stara takrat nekje devet let, bila tudi Vlasta Veselko, ki je v enem obdobju tudi sama učila sodobni ples, zadnja leta pa je njene velika strast argentinski tango, ki se ga se uči in tudi sama poučuje v Argentini in Sloveniji. Ponosna, da sem lahko učila v njenih ranih letih tudi sodobno plesalko in pedagoginjo Tino Dobaj. Hvaležna, da me je Minka Veselič Kološa povabila, da sem lahko bila med prvimi pedagogi v novo ustanovljenem Plesnem centru, zdajšnji Plesni izbi Maribor. Učila sem otroke od 6. do 15. leta. Nepozabno obdobje, ko sem se lahko izpopolnjevala kot plesalka in kot pedagog. Sama sem se izobraževala pri naših in tujih pedagogih na različnih seminarjih. Zadnja leta pa z veseljem sama raziskujem in odkrivam čudesa plesnega sveta. Od nekdaj samosvoja in mi je venomer bil izziv ustvariti, drugačno, odštekano koreografijo. ... Zakaj si ustanovila Kulturno umetniško plesno društvo Pot in po kakšnem principu delujete?Vse vadbe za rekreacijo so mi bile premalo. Kjer se je ustvarjalo, pa so bile same mladenke, in ni bilo druge, kot da sem šla v to smer. Leta 2006 smo ustanovile Kulturno umetniško plesno društvo Pot, kjer sem dobila možnost znova učiti in se kreativno izražati. Do zdaj smo ustvarile sedem samostojnih plesnih predstav: Ujeti trenutek, 2006: Podobe iz sanj, 2007; V objemu zvoka, 2008; Jaz sem gledišče, 2009; Magnetni fluid, 2010; Pletež, 2011 in Iz svetlobe v svetlobo, 2017. Že sedmo leto pa vodim rekreativno Čarovnijo giba v Zgornji Kungoti, kjer se družim s čudovitimi ženskami, ki si želijo čutiti in spoznavati magijo gibanja. Naša druženja so sestavljena iz plesnih tehnik, energijskih, dihalnih in sprostitvenih vaj, improvizacij. ... Nisem našla vaše spletne strani, sem pa našla tvojo z naslovom Svetloba.si. Torej je poleg plesa še nekaj, kar te izpopolnjuje. Kaj je to? Ja, res je. Zadnja leta se spogledujem še s poezijo. Leta 2015 sem v samozaložbi izdala pesniško zbirko Teci, Amai, teci, s katero sem se predstavljala po Sloveniji. Ker je glasba tudi zelo povezana s plesom, so v moje življenje vstopili gongi in pojoče posode. Učim se in tudi raziskujem delovanje holističnega zvoka na človeka, ne samo na njegovo fizično telo, ampak tudi na čustveno, mentalno in duhovno telo. Današnji človek očitno potrebuje posebno svetlobo, da vidi okoli sebe. Se ti zdi, da smo zašli na čudne poti? Nam ples pomaga najti pravo pot?Na to vprašanje odgovorim s citatom Pine Bausch: “Plešite, plešite, drugače smo izgubljeni!” ... Kaj te pri plesu najbolj osrečuje in kaj najbolj žalosti?Jaz sem zelo vesela, ko vidim, da ogromno mladine pleše, in očitno je to pot, ki je prava. Je delo na telesu, druženje, ustvarjanje, povezovanje. Žalosti me ta tekmovalnost, nevoščljivost, kreganja, ampak dobro je, da tega ni veliko. Morda pogrešam malce več povezovanja med društvi in izmenjavanja izkušenj.Kako skrbiš za svoje telo poleg redne vadbe. Ali paziš, kaj ješ in piješ?Že več kot 13 le ne uživam mesa, ne pijem alkohola, ne kadim. Voda in zeliščni čaji so nepogrešljivi. Preprosto sem se naučila poslušati telo. Občasno se lotim kakšnega daljšega posta, kot je čiščenje telesa, in počutje je fantastično. ... Si Mariborčanka, torej živiš in deluješ v mestu, ki ima največ plesnih šol, skupin, klubov v Sloveniji. Ne vem, če to veš. Kaj meniš, zakaj se pri vas tako rado pleše? Ali meniš, da je razlog za plesno popularnost kje drugje?Ne, nisem vedela, da smo na prvem mestu. Presenetljivo. Juhuhu. Preprosto ‒ po svojih izkušnjah ‒lahko resnično izplešemo sebe, svoje strahove, svojo srečo, in preprosto to ljudje potrebujemo. Lahko je to na zavedni ali nezavedni ravni. Verjamem, da nam je ples položen v zibelko, samo spomniti se moramo in nekje začeti.Vaša sodobna plesna scena je močna, o tem ni dvoma, a se zdi, da težko predstavite svojo ustvarjalnost v prestolnici, kaj šele kje drugje. Se strinjaš ali ne? In zakaj meniš, da je tako?Iskreno povedano, mi je Maribor dovolj.Kakšno predstavo ‒ plesno seveda ‒ si najraje ogledaš? Kaj te vedno prepriča?Rada si ogledam različne žanre. Všeč mi je izraznost, prezenca na odru. Včasih me potegne estetika giba. Najbolj pa uživam ob gledanju predstav Pine Bausch. Takrat se čas ustavi, me potegne v plešoča telesa, v občutke, in ‒ dobesedno ‒ njene predstave so mi navdih. Velik poklon in zahvala za njeno delo. ... Imaš v Mariboru kakšen kotiček, kraj, lokal, kamor zahajaš in v miru razmišljaš?V lokale ne hodim. Najraje sem v naravi, v gozdu, ob vodi. Najljubši kotiček je na Pohorju, slap Šumik. Kadar sem tam, obstaja samo ta trenutek, objem in vonj gozda, šumenje slapa. To je prostor, kjer si resnično oddahnem in se samo prepustim božanju gozda, sončnim žarkom, ki se sramežljivo prebijajo skozi mogočne veje, petju ptic … prostor, kjer se porajajo ideje.Naštej tri ali pa ‒ če jih imaš ‒ pet stvari, ki so vedno s tabo na treningu, nastopu ali pa tudi kar tako? Brez česa ne greš nikamor? Voda, žajbljev zvitek, vžigalnik. ... Po čem pa si, Vesna, najbolj prepoznavna?“Po prečudovitih dolgih laseh, po avtu polnem prečudovitih neobičajnih ìnstrumentov, po tem, da znam skozi ples in besedo odlično izraziti svoj odnos do življenja, po izjemni sočutnosti in spoštovanju vsega živega...v kratkem umetniški multipraktik za izražanje,” so besede moje drage prijateljice Bojane.Ples pa je?Ples je moje življenje. Moje življenje je ples. Je globok vdih in izdih. Je radost, je žalost, je Ljubezen. S plesom sem našla sebe. Ko plešem, je ritem srca popoln. S plesom se me dotakne pesem moje Duše.Hvala za intervju in želim najboljšo predstavo 16. 11. ob 20.00 na malem odru Narodnega doma v Mariboru.
preberi več
Rekord na 5. Tekmovanju parov v ljudskih plesih. Videli bomo plese različnih pokrajin in tematik!
Ujemi korak
Pogovor z Jasno Kalan, predsednico društva AFS France Marolt, ki začenja tretjo aktivno sezono in s Tamaro Kreft organizira 5. Tekmovanje parov v ljudskih plesih. Pravi, da je vsak folklorni ples čudovit, če ga odplešeš s srcem in v dobri družbi. So ji pa vseeno ljubši plesi, ki so poskočni in zelo dinamični. Jasna Kalan ima letos v rokah vse niti 5. Tekmovanja parov v ljudskih plesih Pozdravljeni draga Jasna, prepričana sem, da je v teh dneh v ekipi, ki organizira že 5. Tekmovanje parov v ljudskih plesih vznemirljivo. Kako potekajo priprave in 30.10. ste zaključili s prijavami? Nam razkrijete koliko je udeležencev in kakšen je pogred na naslove oz. opis kaj bodo pari plesali?Letos imam rekord v številu udeležencev, kar pomeni, da je tudi nekaj več dela za nas kot organizatorje. Po prvih podatkih se bo na odru zavrtelo kar 16 parov iz vseh koncev Slovenije. Opisi so zelo različnih tematik, od zelo umetniških do popolnoma običajnih, celo nagajivih. Tako, da pričakujem en super večer, kjer bo moč videti plese iz različnih pokrajin in tematik.Kaj menite je letos vodilo plesalce, da so se prijavili glede na to, da je pred petimi leti bilo to tekmovanje nekakšen unikum na slovenski folklorni sceni?Predvsem to, da lahko poustvarjajo sami. Za tekmovanje ne potrebuješ velike skupine plesalcev, kar posledično pomeni, da lahko izraziš povsem svoj pogled, na neko izbrano tematiko, na veliko lažji način, kot pa če sestavljaš koreografijo za 8 parov. Lanska zmagovalca Jernej Iljaš in Mitja Gajski. (foto: arhiv AFS France Marolt) Tekmovalcem puščate odprte roke izbiro plesa, koreografije, glasbe oziroma glavo, ki naj bi jih odpeljala kamorkoli. Menite, da je težko izstopiti iz cone udobja, ki ga omogoča folklorna skupina, na oder, kjer si praktično sam pred gledalci?To je za nekatere zelo težko, spet za druge lažje. Vendar menim, da če vsak izbere malce poguma, kmalu spozna, da ni težav. Navsezadnje moraš tudi v skupini plesati brez napake, kar pa je lahko  po svoje mnogo težje, saj se hitro vidi, če kdo iztopa. Kadar pa plešeta dva, pa lahko veliko več eksperimentiraš med samim nastopom. Anja Cizel in Bojan Staniša sta zmagovalca drugega tekmovanja parov v ljudskih plesih (foto: Matevž Cerar) AFS France Marolt je iniciatorka tekmovanja, spomnite nas zakaj ste se pravzaprav odločili organizirati to tekmovanje?Spodbuditi kreativnost pri ustvarjalcih, sploh mladih, ponuditi še eno mesto kjer se lahko razvijajo, preverjajo svoje ideje ter znanje, hkrati pa niso omejini, se pravi, da imajo več maneverskega prostora. Želja je predvsem dokazati, da je folklora lahko širša. V bistvu pa tudi izpostaviti tiste najboljše plesalce v folklornih skupinah, ki so bili doslej skriti v množici. Za zgled nam je bilo tudi hrvaško tekmovanje, kamor smo redno bili klicani kot gostje.Tudi mene ste prijazno povabili v sodniško ekipo in priznam, ni bilo lahko oceniti kdo je najboljši in kdo malo manj dober, kljub natančnim kriterijem. Kako pa bo letos sestavljena sodniška ekipa in kaj bodo ocenjevali?Letos bodo sodniške stolčke  zasedali: Tomaž Simetinger, Saša Kranjec ter Senka Jurina, ki pa prihaja iz Hrvaške. Ocenjuje se tehnična zahtevnost, zamisel plesa in zasnova, tehnika para, izraznost in podajnost plesa, predstavitev plesa, ter splošni vtis. ... (foto: Matevž Cerar) Letos se po štirih letih gostovanja v Antonovem domu na Viču selite v Medvode v tamkajšnji kulturni dom, kjer se bo tekmovanje odvijalo 17.11. Ker?Za Medvode smo se odločili iz čisto preprostega razloga in sicer nam je želja, da tekmovanje parov predstavimo, še občinstvu izven Ljubljane in tako povečamo njegovo prepoznavnost. ... Greva še malo k vam. Nekateri bodo o vas danes prvič prebrali na mojem portalu pa nam razložite zakaj je vas pot pripeljala do folklore in zakaj ravno folklora?Prvič sem se s folkloro srečala že v osnovni šoli, kjer sem obiskovala folklorni krožek, sledilo je nekaj let zatišja, ko sem bila v srednji šoli, saj sem takrat imela veliko drugih obveznosti, ko pa sem prišla študirat v Ljubljano, se mi je pojavilo nekaj prostega časa in brat, ki je plesal pri AFS Študent, mi je predlagal, da naj grem plesat k AFS France Marolt in tako se je pričela moja študentska folklorna pot. Odločitev sicer ni bila težka, saj sem že od malih nog ljubiteljica ljudskih plesov in glasbe, še posebej pa sem navdušena nad oblačilno dediščino. ... Kako in kdo lahko postane dober plesalec/plesalka folklore, dober folklornik? Je potrebno imeti kakšne plesne ali glasbene predispozicije ali lahko padeš “not” zelo hitro?“Odlični plesalci niso odlični zaradi svoje tehnike. Odlični so zaradi svoje strasti.” (Neznani avtor) Menim, da je najpomembnejša strast do plesa in želja po ohranjanju kulturne dediščine, vse ostalo pridobiš s trdim delom in vztrajnostjo, seveda pa je nekoliko lažje, če imaš občutek za ritem. Na začetku si niti približno nisem predstavljala, da me bo folklorna tako močno prevzela, saj trenutno ni dneva, da ne bi razmišljala o plesu.Ste kot folklornica srečen in zadovoljen človek, če se malo pošalim? Seveda sem, saj vsakič, ko obujem plesne čevlje, dobim neko posebno energijo, ki mi daje moč in zagon za premagovanje vsakodnevnih ovir. Ko oblečeš kostum se prelevite v plesalko/osebo tistega časa in pokrajine, ki jo plešete?Vsekakor oz. to je nujno za dober in doživet nastop ... Kaj vam pomeni biti del te plesne zgodovine in seveda tudi sedanjosti in razbijte mit, da je vaša naloga edino ta, da ohranjate kulturno dediščino?Biti del tako zanimivi in razgibane zgodovine in pa seveda sedanjosti je seveda zelo velik privilegij in hkrati čast, kar neizmerno cenim in sem ponosna na to. Dejstvo, da razbijamo mite, pa sprejemam kot nek izziv s katerim se z veseljem spopadem. Po podatkih sodeč (okoli 10.000 ljudi se ukvarja s plesanjem tako odraslih kot otrok; 500 skupin je registriranih – to so podatki JSKD, ki sem jih pred časom dobila in upam še držijo) se s folkloro ukvarja precej mladih ljudi in tudi manj mladih. Kaj je tisto kar  privlači?PLES je prva stvar, ki privlači, da se nekdo začne ukvarjati s folkloro. Ob plesu pa teče še ena vzporednica in sicer želja po ohranjanju kulturne dediščine. ... Kakšni stereotipi se še vedno držijo vas, ki plešete folkoro?Mislim, da se stanje zadnje čase izboljšuje, saj so ljudje počasi pričeli folkloro dojemati, kot umetnost, vendar pa še vedno večina mladih ob besedi folklora pomisli na njihove babice in dedke. Kaj vas pri ukvarjanju s folklore najbolj veseli in kaj najbolj žalosti?Najbolj me veseli to, da se se družim z ljudmi s katerimi imamo eno veliko skupno točko in to je ljubezen do plesa, žalosti pa me predvsem to, da po letih prizadevanj še vedno nimamo profesionalne folklorne skupine, kot jo imajo denimo na Hrvaške, kjer Lado že precej let odlično zastopa njihovo plesno dediščino.Ste se že navadili na nove prostore v Bežigrajskem dvoru ali pogrešate staro Kazino?Kazina je le Kazina in je nenadomestljiva, sploh za starejše plesalce, se pa vsekakor trudimo, da si nove prostore naredimo čim bolj domače. ... Biti folklornik pa je …?Biti folklornik je privilegij, ki ti omogoča, da preko plesa ohranjaš ljudsko izročilo. Vaje, nastopi, druženja.. vse to ti zleze pod kožo in folklora kar na enkrat postane način življenja, ki te izoblikuje kot osebo in razsiri obzorja.Hvala za odgovore in srečno na tekmovanju!
preberi več
Pestro popotovanje, ki se nikakor ne konča, in v tem je zame iskrica!
Ujemi korak
Draga Tina, dobrodošla na našem portalu. Kdo je pa tebi izrekel dobrodošlico, ko si začela plesati?Malo za šalo in malo zares – je bil to MTV. Kako se je torej začela tvoja plesna pot, na kateri je bilo tudi nekaj prekinitev, kajne?Moja plesna pot se je začela že na plesnih uricah v vrtcu, ampak ker je bila v moji družbi pozneje popularnejša odbojka, sem za kratek čas preusmerila svoje ambicije in kmalu ugotovila, da je bila to pomota. Od petega razreda osnovne šole pa sem redno plesala, zamenjala sem kar nekaj plesnih klubov in plesnih učiteljev, leta 2012 sem se pridružila Plesnemu klubu Šinšin, kjer danes tudi poučujem. ... (foto: Drago Videmšek) Kdaj si začutila, da je ples res del tebe, da se mu popolnoma posvetiš?V najstniških letih sem verjela, da je ples vse, kar sploh obstaja, in vse, kar si človek lahko želi. Ko pa sem se odločila, da bi se s plesom rada ukvarjala poklicno, je bila potrebna 'prizemljitev' in sprejetje raznovrstnih fizičnih, čustvenih in materialnih stanj, v katera te takšno delo popelje. Pestro popotovanje, ki se nikakor ne konča, in v tem je zame iskrica. Je bilo to obdobje tudi obdobje odločitve za Akademijo za ples?Že pred Akademijo sem vedela, da bi to rada počela. Če ne bi bila prepričana o tem, se ne bi odločila za študij plesa. ... (foto: Drago Videmšek) Kaj ti pomeni študirati ples v Sloveniji? Še eno pestro popotovanje. Mislim, da je za zdaj prednost študija plesa v Sloveniji ta, da še ni veliko študentov, saj sem bila tako deležna veliko večje pozornosti izjemnih profesorjev – brez rivalstva, ki je prisotno na Akademiji z večjim številom študentov – in to sem v veliki meri izkoristila.Zdi se mi, da si razpeta med t. i. modernimi tekmovalnimi plesi in sodobnim plesom? Se mi to samo zdi ali bi ti razpetost opisala kako drugače?Verjetno sama ne bi uporabila besede razpeta, ker plesnih tehnik/dogodkov/situacij ne ločujem, ampak jih združujem v svoji eni glavi in enem telesu, ki ga premorem, zato mi je ljubša beseda, da sem, kot je le mogoče, uravnotežena znotraj vsega, kar pač počnem. ... (foto: Kaja Brezočnik) Nazadnje sem te videla kot plesalko v predstavi Urške Centa Boginje; deluješ pa seveda tudi kot koreografinja in pedagoginja. Nam napišeš, kje in s kom sodeluješ in na kakšen način?Res je, sodelovala sem v predstavi Deblas/Boginje. Prav tako tudi drži, da se pogosto preizkušam tudi v vlogah pedagoginje in  koreografinje. Poučujem v kamniškem Plesnem klubu Šinšin, ki deluje pod vodstvom Ane Medvešček. Učim dve skupini, eno otroško/pionirsko in eno mladinsko, in jih pripravljam na tekmovanja ter druge oblike nastopanja. Kot  sem že prej omenila, tudi kadar učim, združujem vsa znanja, in po mojih dosedanjih izkušnjah je združevanje tehnik in principov dela dobro orodje za vzpostavljanje prijetnega okolja otroku, ki skozi trening plesa gradi svojo samopodobo. Tako jim z manj frustracije ustvarim večji prostor za razvijanje samih sebe, kot če bi uporabljala le eno smer/tehniko. ... V Kamniku sodelujem tudi z  Anjo Bezlovo in Goranom Završnikom, oba že od nekdaj zaupata mladim ustvarjalcem in jih vzpodbujata pri iskanju lastnega umetniškega jezika. Trenutno sem del projekta Katzen Kabaret, katerega vodja je Anja Bezlova, sama pa poleg nastopanja včasih vskočim tudi kot koreografinja.  Si tudi avtorica predstave Koliko časa traja trenutek? 'Fajn' naslov. So gledalci poznali odgovor? In zakaj si se spraševala o času in trenutku?Fascinira me relativnost časa, ki nam je na nek način podarjen. To, da se nam ena ura včasih zdi kot mesec dni in en teden kakor en dan. Všeč mi je, kako nas čas prevara in kakšno varnost nekje globoko v sebi začutimo, če vemo, koliko je ura. Naslov pa je pravzaprav vprašanje, ki mi ga je zastavil petletni nečak in na katerega mi je bilo dokaj težko razumljivo odgovoriti.  ... (foto: Aleš Romaniuk) Je ples tvoje najmočnejše izrazno sredstvo in tvoja najboljša komunikacija?Ko gre za nastopanje, se najlažje izrazim z gibom, v življenju izven dvoran in prizorišč pa žal še vedno večinoma komuniciram z besedami (smeh).Si človek, ki življenje načrtuje ali se bolj posvetiš trenutku časa?Sicer nerada načrtujem, ampak zaradi dela in projektov sem se preprosto morala začeti organizirati. ... (foto: Drago Videmšek) Kako sebe doživljaš kot ustvarjalko v slovenskem plesnem prostoru?Se učim in gradim ter upam, da bo tako še naprej. Predvsem nikoli več nočem vedeti tako malo, da bi mislila, da vem že vse.Kakšne misli ti prinaša pogled na slovensko plesno sceno (tako tekmovalno kot umetniško), ki jo dobro poznaš?Lepo bi bilo, če bi obstajala ena plesna scena, znotraj katere bi bilo oboje, se mi pa zdi, da žal temu ni tako. ... (foto: Urška Boljkovac) Kaj mora danes obvladati plesalec, da lahko konkurira svetovni plesni sceni? Kaj meniš, da je najpomembneje?Ko enkrat že si plesalec, moraš obvladati le še čas in prostor. Torej biti moraš ob pravem času na pravem kraju, da dobiš delo.   ... Kaj pa Tina počne, kadar ne pleše?Tina rada počiva, če je možno, na sončku. Rada preživlja čas z najbližjimi ali pa sama, v miru, brez hrupa. Rada pogleda tudi kakšen dober film ali predstavo.Je bila kdaj opcija B v tvojem življenju, če se zgodba s plesom ne razplete, kot bi ti želela? Kaj bi počela?Kratek čas svojega življenja sem posvetila študiju kemijske tehnologije in ugotovila, da me to ne zanima. Na splošno pa se ne obremenjujem s takimi vprašanji, nekaj bom že počela v življenju. ... (Kaja Brezočnik) Je kakšna vizija letošnje sezone, ki jo boš poskušala tudi uresničiti?Diploma.Kaj pomeni zate plesati?Včasih hoditi, dihati, živeti, včasih pa izvajati zahteven 'adagio' ob drogu, in seveda vse vmes. Nič ni absolutnega. ... (foto: Jan Šuštar) In na koncu. Kdo pravzaprav si, Tina Habun, kot plesna ustvarjalka in kot oseba?Trenutno 26-letna oseba ženskega spola, z miselno gubo na čelu, ki mi jo je poskušala zravnati že učiteljica matematike v osnovni šoli, a žal neuspešno. Hvala in želim vse dobro!
preberi več
V ples sem zaljubljena že od malih nog, zato si ne predstavljam življenja brez njega.
Ujemi korak
Maruša, pozdravljena, in pravkar prihajaš iz Salzburga v Avstriji, kjer se je odvijal Flavourama Battle. Nam razložiš, kaj je to bilo in zakaj si boš ta vikend zapomnila, ker vem, da si dosegla tudi odličen rezultat?Lep pozdrav vsem skupaj. Flavourama je plesni dogodek, ki se je že deseto leto zapored v začetku oktobra odvijala v Salzburgu. Jaz sem se dogodka udeležila že četrtič. Prvič leta 2015, ko sva svoje plesno znanje v duetu pokazala z Nikom Komacem. Bila sva najmlajša udeleženca na predizboru. Sem pa vedno znova navdušena nad vsem, kar se tam dogaja in koga od plesne scene vse vidiš in spoznaš. Flavourame se udeležijo hip-hop in house plesalci iz skoraj vsega sveta in konkurenca je zelo huda. V petek potekajo predizbori, v soboto pa je glavni dogodek in 'battla' 16 parov in 16 posameznikov. Osem parov v hip-hopu in osem plesalcev housa je povabljenih, po osem v vsaki kategoriji pa je zmagovalcev petkovih 'battlov'. Od naših plesalcev sta bila letos med povabljenimi Gašper Kunšek in Žigan Krajnčan, v sobotne 'battle' pa se ni uspelo uvrstiti nobenemu od preostalih članov ekipe. V soboto in nedeljo potekajo tudi plesne delavnice, ki jih imajo po navadi sodniki, ki sodijo 'battle', in še dva priznana plesalca. Ta vikend si bom gotovo zapomnila zaradi nepozabnega vzdušja. Spoznala sem veliko novih plesalcev in ljudi, ki so prišli do mene in mi dali ali nasvet, kako lahko še kaj izboljšam, ali me pohvalili. Dobila sem tudi veliko navdiha od drugih plesalcev. Flavourama 2018 Kako bi se v dveh, treh stavkih predstavila našim bralcem in bralkam kot oseba in kot plesalka? Kdo si, Maruša Jakopič, in kam si namenjena? Sem oseba, ki rada pomaga in ni nikoli pri miru. Sem nasmejana in zgovorna ter rada spoznavam nove ljudi in kulture. Rada se udeležujem tekmovanj doma in po svetu ter vsak dan nadgrajujem svoje znanje. Rada bi razširila hip-hop kulturo in delala, kar imam rada, s tem, da bi svoje znanje predajala tudi drugim. Moj namen je spoznati čim več ljudi, s katerimi bi sodelovala in ustvarjala različne dogodke. Z udeležbo na plesnih delavnicah in 'battlih' pa tudi izkazujemo podporo eden drugemu. ... Predvidevam, da te je za ples nekdo navdihnil. Ali se motim? Zakaj ples v tvojem življenju?Ko sem bila stara štiri leta in pol, sem se s svojimi prijateljicami odločila, da grem poizkusiti plesni program, ki ga je na povabilo Mojce Jakopič v mojem domačem kraju vodila Kaja Lorenci. Ona me je navdušila za ples, in potem je Mojca kmalu zatem odprla prostore Mojega kluba na Bledu, v ki ga obiskujem že devet let. V ples sem zaljubljena že od malih nog, zato si ne predstavljam življenja brez njega. S plesom lažje izražam svoja čustva in se tako sprostim. ... Si mlada štirinajstletnica, a nam kljub temu zaupaj, kje vse si do zdaj pridobivala svoje plesno znanje in s katerimi pedagogi si delala oziroma delaš ter na katero šolo hodiš in v kateri razred?Stara sem 14 let in hodim v 9. razred Osnovne šole Gorje. Svoje znanje sem pridobivala in ga še pridobivam od različnih plesnih trenerjev. Začela sem najprej pri Kaji, potem pa v klubu pri Meti Černe. Ko sem bila že malo starejša, sem začela trenirati jazz pri Anji Jurić. S svojo prijateljico Aljo Jakopič Trampuž sva, stari sedem let, prvič tekmovali na IDO, v kategoriji šov ples duo otroci. Ko sem bila stara osem, je v Moj klub prišla nova dejavnost hip-hop, ki jo je poučeval Nejc Osovnikar. On me je navdušil za hip-hop, in takrat sem se prvič udeležila tudi hip-hop 'battla' in začela tekmovati v IDO, v kategoriji hip-hop solo otroci. Ko je dve leti po tem prišla v Moj klub Vesna Urek, sem začela tekmovati še ulični ples in electric boogie (popping). To sezono pa je v Moj klub prišel poučevat hip-hop in sodobni ples Gašper Kunšek. Dodatno znanje pridobivam tudi na različnih plesnih delavnicah doma in v tujini. Letos sem bila marca en teden v Parizu v Plesni šoli Juste Debout, lani poleti pa en teden na plesnem kampu SDK na Češkem. Bila sem že na plesnih delavnicah pri znanih plesalcih, kot so Hiro, Joseph Go, Frankie J, Tweet Boogie, Icee, Criminalz crew, Maka and Kaka … Seveda pa si znanje izmenjujemo tudi s člani 'crewa' Urban klan. Z njimi treniram v Ljubljani v Sceni. ... Katere plesna stike pa še plešeš poleg hip-hopa?Plešem house, popping, locking, jazz ter sodobni ples. Znam pa tudi malo break dancea in weackinga. Glede na to, da se ukvarjaš s t. i. modernimi tekmovalnimi plesi, se udeležuješ tudi tekmovanj. Kaj ti pomenijo? Kako se pripravljaš nanje? Kaj nudijo?Na tekmovanja hodim zaradi tega, da dobim veliko izkušenj in da čim bolj pokažem ljudem, kaj delam. Na tekmovanja se pripravljam različno, največ s preplesavanjem. ... Nam lahko poveš, na katere uvrstitve si najbolj ponosna in kaj si želiš doseči v bližji prihodnosti? Najbolj sem ponosna na tiste rezultate, ki jih dobim na 'battlih', saj tam lahko najbolj pokažem svoje znanje. Ponosna sem tudi na uvrstitve z IDO-tekmovanj. Dve leti zapored sem bila pokalna prvakinja v kategoriji ulični šov ples solo mladinke, letos tudi državna prvakinja, na svetovnem prvenstvu pa sem bila lani tretja, letos pa sem bila podprvakinja. S street točko sem zmagala tudi na plesnem dogodku Dance Star v Zagrebu. Tudi na pokalnih turnirjih po Sloveniji dosegam stopničke v kategorijah hip-hop 'battle' mladinci, hip-hop solo mladinke, electric boogie solo mladinci in ulični šov ples solo mladinke. Zelo sem ponosna na rezultat na Juste Debout v Ljubljani, kjer sva bili z Lio Lačen 2. v popping kategoriji (starost ni bila omejena). Ponosna sem tudi na zmago iz Back to school jama, ki se je začetek septembra odvijal v Završnici, v house kategoriji, in na zmago v 'battlu' v kategorjii nad 16 let na Slovenian Hip-Hop Dance Convention, ki se je konec septembra odvijal v Ljubljani. Na teh 'battlih' je tekmovalo nekaj najboljših slovenskih plesalcev teh zvrsti. Ponosna sem seveda na vse dosežke, saj ima vsak svoj pomen in iz vsakega se tudi veliko naučim. Rada tekmujem tudi z Urban klanom in s hip-hop skupino iz Mojega kluba nastopam na raznih prireditvah. ... Kakšna je po tvoje razlika med tekmovanji IDO in 'battlih'?Na 'battlih' je bolj sproščeno in je boljše vzdušje. Lažje spoznavaš ljudi iz drugih krajev in izmenjavaš znanje. Tu si na plesišču sproti sestavljaš kombinacije, ki jih plešeš, temu se reče, da 'freestajlaš'. Vse je ena sama ljubezen in ni takega rivalstva med plesalci, kot je na IDO tekmovanjih. IDO tekmovanja so meni bolj za trening in druženje s prijatelji ter za nabiranje izkušenj, vendar so mi 'battli' bolj všeč. Seveda sem vesela vsakega dobrega rezultata. Na IDO-tekmah sploh na evropskih in svetovnih prvenstvih sem opazila, da se ne navija za vse slovenske tekmovalce enako, čeprav zastopamo Slovenijo kot reprezentanca in ne kot klub, na 'battlih' pa vsi vzpodbujajo vse plesalce. ... Imaš kakšnega svojega idola med plesalci ali pa pedagogi?Da. Moja velika vzornica je Vesna Urek, ki mi pomeni zelo veliko. Vedno mi stoji ob strani in mi daje nasvete, ne samo v plesu, ampak tudi na splošno v življenju. Vsi trenerji in soplesalci so moji vzorniki, saj se od vsakega nekaj naučim, in sem zelo vesela in ponosna, da lahko z njimi v 'battlih' merim svoje plesno znanje.Imaš mogoče kakšen značilen gib, gibanje, po katerem bi te lahko prepoznali?Delam kar nekaj gibov, ki jih naredim v izhodu, vendar jih težko opišem. Rada plešem tudi na tleh, zato lahko rečem, da grem skoraj vsak izhod na tla in naredim gib na tleh. Večkrat izhajam tudi iz breaka, ki mi pomaga pri boljših talnih delih plesa, vse bolj pa v svoje gibe vključujem tudi tehniko sodobnega plesa.  ... V katerih koreografijah najbolj uživaš? Nisem ravno velika oboževalka koreografij, ampak če bi morala izbrati nekaj, bi rekla, da so mi skupinske koreografije najbolj pri srcu, uživampa tudi v koreografijah, ki jih sestavim sama. Kaj te pri plesu najbolj osrečuje in kaj najbolj žalosti?Najbolj sem vesela, ko mi uspe nek gib, ki se ga učim, ali če na tekmovanju dobim glasbo, ki mi je zelo všeč. Takrat imam nasmeh na obrazu in veliko boljši občutek. Vesela sem takrat, ko vem, da sem dala vse od sebe in pokazala znanje, ki ga imam. Žalostna nisem velikokrat, saj vem, da se vse zgodi z razlogom. Tudi če vem, da sem slabo odplesala, sem se od tega nekaj naučila. ... Starši so, predvidevam, veliki podporniki. Koliko in kako so vpleteni v tvoje plesni obveznosti? Jim je težko? Moji starši so zelo veliki podporniki, ki mi nudijo vse, kar potrebujem in še več. Omogočijo mi vse, kar se le da, in brez njih bi bila moja plesna pot zelo težka. Poleg voženj na treninge v Moj klub na Bled me vozijo na treninge tudi v Ljubljano v Sceno. Vozijo me na vsa tekmovanja in tudi na plesne delavnice doma in v tujini. Ni jima težko in se z mano veselita doseženih uspehov ter mi stojita ob strani tudi ob neuspehih. Doma pa zame navijajo še sestra Manja in ostali. ... na Slovenski hip hop konvenciji v organizaciji Sama Polutka Kosa ... Kaj počneš, kadar ne plešeš? Čemu namenjaš proste trenutke? Največkrat svoj prosti čas preživim s prijatelji, ki me tudi podpirajo in razumejo. Rada plešem in ustvarjam s soplesalci. Te trenutke prostega časa izkoristimo med ali po treningih v dvorani ali pa pri meni doma. Večkrat treniram tudi sama, saj velikokrat dobim tudi kakšno domačo nalogo, npr. kakšen gib ali pa koreografijo, ki se jo moram naučiti. Prosti čas pa je namenjen še šoli, učenju in delanju domačih nalog. Rada tudi poslušam glasbo ali pa grem na kakšen sprehod. ... zaključna predstava kluba Moj klub ... Ali te doma za uspešen nastop ali trening nagradijo s kakšnim posebnim pecivom, sladico ali se nagradiš kar sama?Mislim, da je že to velika nagrada, da grem lahko na vsa tekmovanja, in te poti vzamemo kot izlete in ne v pomenu "spet tekma in cel dan v dvorani”. Na vsaki poti nam je lepo in ni pomembno, koliko je dolga.Kako pa sošolci in sošolke gledajo na tvoje plesno udejstvovanje?Moje sošolke so se zdaj že navadile mojih tekmovanj. Vedno bolj me podpirajo na moji plesni poti, in ko se vrnem iz kakšnega tekmovanja, me vse vprašajo, kako je bilo, kakšen je bil rezultat … Moje sošolce pa to manj zanima, saj nekateri menijo, da ples ni šport, da ni naporno in da pridemo v dvorano samo malo pomigat. Podpirajo me tudi učitelji in učiteljice, ki mi vedno čestitajo za dober rezultat in razumejo mojo odsotnost. Naštej tri ali pa če jih imaš, pet stvari, ki so vedno s tabo na treningu, nastopu ali pa tudi kar tako? Brez česa ne greš nikamor?Nimam ravno še stvari, ki jih nosim povsod s seboj. Gotovo pa potrebujem poleg sebe dobro družbo in dobro vzdušje.Kaj bi rada postala, kaj te poleg plesa še zanima?Če ne bi bilo plesa, ne vem, kaj bi počela. Zanimajo me zgodovina in kulture sveta. Rada spoznavam različne načine življenja, saj mislim, da se veliko naučimo tudi od drugih. ... Po čem, meniš, da si prepoznavna, da vsi rečejo, ja, to je pa naša Maruša?Gotovo po moji energiji in nasmehu, ki skoraj nikoli ne zapusti mojega obraza.Kateri je tvoj življenjski moto, če ga sploh imaš?Imam jih kar veliko. Eden od njih je ta: Misli pozitivno!!Plesati pa ti pomeni …? Izražanje čustev skozi gibanje. Ja, ples je moje življenje.
preberi več
Pri vsem, kar delam, sem strastna. Ples je na prvem mestu.
Ujemi korak
Pozdravljena, Antonia Šimurina, in pravkar si se vrnila z enodnevne delavnice, ki jo je organizirala 
Nika Burazer. Kaj si poučevala in kako je bilo?  Lep pozdrav vam in vsem ljubiteljem Parade plesa. Res je. Minuli vikend sem bila del prvega seminarja oziroma dogodka 'Mentorship Program' v organizaciji Nike Burazer. Vse se je začelo pred časom, ko je Nika obiskala mojo delavnico 'Heels open class' (ples na petkah, op. u.), ki jo vodim vsako nedeljo v Zagrebu. Spoznala se je z mojim načinom dela in mi dodelila, da bom ena od mentoric pri njenem novem projektu. Veseli me dejstvo, da se je Nika odločila ustanoviti platformo tako za plesalce kot za nas mlajše plesne učitelje in nas vse skupaj povezala s treningi na enem mestu, saj le tako lahko rastemo na najboljši možni način. Organizacija je bila vrhunska, na zelo visoki ravni, energija pa fenomenalna. Jaz sem spoznavala plesalke s tehniko plesa v visokih petah. Veselilo me je, ko sem videla, kako so plesalci sposobni in pripravljeni izstopiti iz svoje cone udobja in dati vse od sebe ter uživati v procesu učenja 
 Na delavnici ... (foto: Nikola Janušić) S Slovenijo si pa kar povezana, kajne? Končala si Akademijo za ples, ki je bila, kot sem 
prebrala v nekem intervjuju, zate usodna. Da se je takrat sploh začela prava plesna pot. 
Zakaj si se odločila ravno za Slovenijo? Slovensko plesno sceno sem spremljala že kot otrok, saj sem sodelovala na IDO-tekmovanjih kot članica plesnega studia ‘Step by step’. Tekmovala sem v kategorijah šov dance in step; slovenski koreografi so velikokrat prišli v Zagreb in imeli za nas plesne delavnice ter nam delali koreografije. V mojem času so to bili Jadran Živković za step in Mimi Marčac Mirčeta za šov ples. Po končani srednji šoli sem delala na različnih koncertih in TV-projektih v Zagrebu in takrat začutila željo po akademski izobrazbi na plesni akademiji. Želela sem se resno posvetiti plesu, saj sem kot spužva pila znanja različnih področij. Leta 2011 sem se vpisala na Akademijo za ples v Ljubljani, na kateri sem bila študentka na dveh katedrah, in sicer za jazz in sodobni ples. Vzporedno z Akademijo pa sem začela že trenirati urbane plesne sloge. Bila sem članica Kazine in moj mentor je bil Željko Božić, ki je imel velik vpliv na mojo nadaljnjo plesno izobrazbo. 
 ... Nike Burazer v Ljubljani ... (foto: Nikola Janušić) Tvoja plesna pot se je po Ljubljani nadaljevala v New Yorku in Los Angelesu. Kaj si 
tam počela? V času študija v Ljubljani sem šla vsako poletje na program ‘Work and trevel’, ki omogoča študentu, ki ima status v svoji državi, pridobiti delovno študentsko vizo za ZDA za tri mesece. Tako sem tri poletja delala v ketering podjetju blizu Bostona in varčevala denar za nadaljnje šolanje. Po diplomi na Akademiji za ples sem poslala svoj portfolij in plesne materiale na Broadway Dance Center, kamor sem bila sprejeta in skoraj leto dni  bila njihova študentka v New Yorku. Marca 2015 mi je Educational Department Brodway Dance Centre podelil nagrado ‘Outstanding Student Award’, kar me je še bolj spodbudilo k delu in izobraževanju. Moja najljubša mentorica je bila Mishay Petronelli, ki je dolga leta plesala v skupini Dane Foglie, in tako sem se odločila, da se želim učiti neposredno od nje. Leta 2015 sem se prijavila na Dana Foglia Mentorship program v Londonu in pozneje v Los Angelesu. Dana me je resnično osvojila s svojo strastjo do plesa in načinom dela. ... Kje  je je tvoj dom? Moj dom je Zagreb. Tukaj so vsi, ki jih imam najraje – moja družina, moja ljubezen, najbližji prijatelji. Po drugi strani pa moram priznati, da sem srečnica, da sta me življenje in ples ponesla v svet ter me povezala z ljudmi različnih kultur, ras, veroizpovedi, kar me je oblikovalo v osebo, kakršna sem danes – odprtega srca in uma. ... Začeli sva pogovor od danes, ples pa je del tebe že dolgo. Se sploh spomniš, zakaj si začela 
plesati? Začela sam plesati kot otrok, imela sem dve leti, ko me je mama prvič odpeljala na ples. A lahko bi rekla, da za svoje plesne začetke štejem nekje sedmo leto starosti, ko sem začela plesati v plesnem studiu ‘Step by step’ pod umetniškim vodstvom Jasminke Zajec. Zanimivost cele zgodbe je ta, da sem bila zelo rada sama v dvorani, plesala sem v nedogled, tudi s prijateljicami in se z njimi zabavala. In nikoli nisem bila deklica, ki bi stala v prvi vrsti, niti ena od tistih sedem za malo skupino, od katerih se največ pričakuje. Bila sam med tistimi drugimi sedmimi, ki plešejo pod oznako 2. mala skupina, in prepričana sem, da me je ta neobremenjenost otroštva pravzaprav pripeljala do tega, kar sem danes. ... s koreografinjo Dano Foglio leta 2016 v Los Angelesu po prejetju nagrade ... Tvoja velika vzornica je že omenjena koreografinja Dana Foglia. Nam zaupaš, zakaj? Prepričana sem, da je Dana Foglia ena od živečih legend plesa in da se bo nekoč o njej pisalo prav tako kot o Marthi Grahm, Lesterju Hortonu in drugih legendah. Njen slog je edinstven in obsega absolutno vso plesno abecedo oziroma sloge – od baleta, sodobnega, hip-hopa, plesa v visokih petah, in če ji želiš slediti, moraš obvladati različne plesne tehnike, biti raznolik plesalec in tudi fizično pripravljen, da lahko slediš njenemu plesnemu izrazu.Priznam, sem te opazila, kako zelo spretno plešeš na visokih petah. Ta slog pa ni edini, ki ga 
obvladaš, kot vidim. Danes je pač treba znati vse, kajne? Leta sem trenirala jazz pa step, pozneje moderni ples in se izobrazila v sodobnem plesu, urbanem stilu plesa in plesu v visokih petah. Nimam rada etiket, ki bi me definirale samo v enem plesnem slogu nasprotno –vsak od naštetih slogov je vplival na to, kako se gibljem, na mojo plesno izražanje danes. In jasno doprinesel k temu, da sem spretna v čevljih z visoko peto. ... skupinaThe Juice ... Prihajaš iz Zagreba in hrvaška plesna scena je zelo raznolika in močna, koreografinja Vesna Mimica mi 
je v intervjuju pred časom rekla samozavestno, da je to najboljša scena v Evropi. Kako jo 
pa ti doživljaš in komentiraš, kakšna scena ste?Prepričana sem, da je hrvaška plesna scena zelo raznolika, da ima ogromen potencial in svetlo prihodnost. Mladi so zelo zagrizeni in resno trenirajo. Odprti so za sodelovanje s tujim tržiščem in zadnja leta tuji pedagogi vsak teden prihajajo k nam v Zagreb. Prepričana sem, da je to nujno za izmenjavo mentalitete, konstantno izmenjavo različnih energij, vzgojo in rast tako na plesni kot na osebni ravni. Po drugi strani se zavedam, da je treba tudi izobraziti javnost in jo spoznati z vrhunsko ter kakovostno predstavo in plesom, saj bi tako povpraševanje po kakovostnih plesalcih naraslo in bi tisti, ki so res vlagali vase in svoje znanje, dobili še več priložnosti za delo. To je razlog, da sem skupaj s svojimi prijateljicami ustanovila zgodbo, imenovano ‘The Juice’. ‘The Juice’ je profesionalna plesna skupina, sestavljena iz petih različnih deklet, ki je vsaka posebna, edinstvena na svoj način – naj gre za fiziognomijo ali za plesni slog, ki ga najbolje obvlada. Zaradi tega smo izbrale tudi ta naziv, saj je vsaka od nas posameznica – sadež zase (jagoda, borovnica, kivi, ananas in lubenica), ampak skupaj sestavljamo najboljši sok, ‘The Juice’, vsaka daje s svojo posebnostjo soku še bogatejši okus. 'The Juice' je nastal zelo spontano. Pogovarjale smo se o svojih načrtih za prihodnost, o tem, kako želimo spremeniti način, s katerim se plesalci predstavljajo javnosti, in način, kako javnost gleda na plesalce. Ponuditi je treba tržišču prepoznavno blagovno znamko, za katero stoji cel komplet: kakovostna predstava, dober videz, ekskluzivni kostumi in močan temelj, na katerem gradimo našo skupno zgodbo. Vse to nam je bilo namenjeno in s skupnimi močmi pripravljamo nove projekte. ... nastop na Kitajskem ... Si plesalka, koreografinja in pedagoginja. V kakšnem vrstnem redu oziroma kdaj si 
najbolj ti? To je pa odvisno od dneva v tednu in dnevnega razporeda. Torej sem vse našteto. Uživam, ko plešem, in dajem vse od sebe, da bi koreografija delovala najbolje, obožujem, ko sem študentka, saj poslušam in pijem z glavo ter mišicami nova znanja, zelo uživam v procesu učenja. Učim se tudi, ko se drugi učijo od mene. Zavedam se, da imam kot pedagoginja veliko vlogo v življenju mladih in zato poskušam v vsakem trenutku biti najboljša različica sebe, saj sem jim tako najboljši primer in vzor. Zavedam se odgovornosti, ki jo prinaša naziv pedagog, in pristopam k njej zelo pozorno. Obožujem, ko kreiram, koreografiram in gledam druge, kako plešejo mojo koreografijo. Obožujem in uživam tako v vlogi plesalke kot koreografinje in pedagoginje ter v vsem tem najdem najdem sebe. ... Kaj pa trendi? Se oziraš na njih, kako najdeš ravnovesje med svojimi željami in potrebami 
tistih, ki jih poučuješ?Zame pomeni biti v trendu dolgočasen sam sebi. Trend je stati za vsem, kar živiš, delaš, govoriš. Takšne ljudi obožujem, so mi vzor in z njimi sem obkrožena. Verjamem v izrek, da kar oddajaš, to privlačiš. Prisluhnem vsem željam in potrebam ljudi, ki jih učim, in na tem temelju ustvarjam nekaj, za čemer bomo stali mi vsi in uživali v sadovih skupnega dela. Kako oblikuješ točko/koreografijo, kaj je navdih, kaj želiš sporočiti nam gledalcem, če sploh kaj?Navdihuje me glasba, navdihujejo me zgodbe ljudi, s katerimi sem obkrožena. In enako me navdihuje mir. Rada sem sama, ko lahko poslušam lastne misli in na podlagi njih oblikujem koreografijo.Kaj te pri plesu navdušuje in kaj niti malo? Navdušuje me dejstvo, da je ples eksplozija čustev vsakega posameznika, ki pleše in v posamezniku, ki je v vlogi gledalca. Študirala si tudi ekonomijo. Ti to pride prav pri plesu? Moj vpis in študij na ekonomski fakulteti v Zagrebu je bil izpolnitev želja mojih staršev in družine, ki so navijali za to, da bi se ukvarjala z ‘neko resno stvarjo’. Pri vsem, kar delam, sem strastna, in ekonomija, roko na srce, v meni ni ravno prebudila velikih strastnih čustev, toda ja, vsako dodatno znanje pride prav. Je pri tebi ples vedno na prvem mestu ali imaš narejen tudi back up, če se ne bo izšlo po 
načrtih? Ples je na prvem mestu. Imam velike načrte za prihodnost, te skrivam, saj moram še pridno delati, da bom uspela uresničiti vse cilje, in predvsem si želim uživati v tem procesu. Kakšni so pravzaprav načrti, če pogledaš recimo za leto naprej? Si človek, ki načrtuje, ali se raje prepuščaš toku življenja?Rekla bi, da živim po načelu 'go with a flow' (prepusti se toku življenja, op. p.). Pri vsem, kar delam, se trudim dati od sebe najbolje, kar znam. Imam velike cilje in načrte, no, ne pretiravam in ne stremim k temu, da se mora to zgoditi jutri. Prepričana sem, da se vse zgodi ob pravem času, ker sem 'hard worker' in 'team player' (dober delavec in timski igralec, op. u.).In kaj počneš, kadar ne plešeš? Čemu namenjaš proste trenutke? Obožujem branje, potovanja, tek, kolesarjenje, rolam, pojem, smučam. Rada gledam šport, še posebej v času olimpijskih iger (zanimajo me vsi športi), svetovno nogometno prvenstvo ali rokometno prvenstvo. Ljudem je zelo zabavno gledati tekmo z mano, saj se jim zdim smešna, ker sem glasna navijačica. Naštej tri predmete, brez katerih ne greš nikamor? Mobitel, dezodorant in maskara. ... Po čem si prepoznavna, kako vedo vsi, ah,a to je pa naša Antonia?Mislim, da bi večina mojih prijateljev rekla, da sem zelo pozitivna oseba in so zato radi v moji bližini, saj odsevam pozitivne vibracije. In ja, zelo veliko se smejim (smeh).In če te vprašam, kdo si, Antonia, in kam si namenjena? Sem kreativna duša. Pobudnik. Sanjač. Delavec. Potnik. Hedonist. Optimist.In na kaj si najbolj ponosna?Ponosna sem na to, da vse, kar delam, delam z veliko ljubeznijo. Ponosna sem na svojo družino, prijatelje, pogum in upornost, ki ju imam v sebi.Imaš kakšen moto ali misel, ki te vodi skozi življenje? Moto, ki me vodi: Izzovi srečo pa bo sigurno prišla. Misli, ki me spremljajo v življenju pa so: Sprosti se, ljubi kar delaš in uživaj v tistem kar ljubiš saj kar oddajaš to privlačiš in kar govoriš to si. Hvala in veliko uspeha ti želim!
preberi več
Ples je moje poslanstvo, ki me je izoblikovalo, mi dalo možnost zaslužka in moža!
Ujemi korak
Pozdravljena, Ana Pučko. Kar takoj prvo vprašanje – kdo si in kam si namenjena? Predstavi se našim bralcem in bralkam kot oseba in kot ustanoviteljica Baletnega studia Anabela.Sem Ana Pučko – mamica, žena, hčerka, prijateljica, plesalka, plesna učiteljica, popotnica, podjetnica in še bi se kaj našlo. Sem lastnica plesne Trgovinice Anabela in Baletnega studia Anabela. Počutim se neznansko srečna, da je moj hobi postal moj poklic, v katerem tako uživam in me vsakodnevno izpopolnjuje. Rada sem obkrožena s pozitivnostjo, se veliko smejim in zelo čustveno doživljam svet. Družina je moje zatočišče in vir energije. ... Razloži nam svojo plesno oziroma baletno pot.Moja plesna pot je bila res dolga in raznolika glede na to, da je trajala več kot 15 let. Plesati sem začela pri okoli petih letih, prvič pa sem se v tekmovalnih vodah preizkusila v latinskoameriških plesih, nato vrsto let plesala, nastopala in tekmovala pod okriljem Mojce Horvat in končala svojo tekmovalno kariero v Plesni šoli Kazina kot članica ekipe pod taktirko Mojce Uršič, s katero smo postali tudi svetovni prvaki. Kot aktivna tekmovalka sem nastopala v številnih oddajah, predstavah in prireditvah in osvojila naslove državnih, evropskih in svetovnih prvenstev. Po koncu aktivne tekmovalne poti sem začutila, da bi resnično rada ostala v plesu, a na drugačen način. Opravila sem izpit za učitelja plesa in začela poučevati. Ko se ozrem nazaj, ne vem, če obstaja kakšna plesna zvrst, ki je nisem učila (smeh). Poučevala sem otroke v vrtcih, osnovnih šolah, pripravljala šolarje na valete, učila študente, družabne plese, salso, jazz balet ... Dve leti sem učila tudi tekmovalce v Plesnem klubu Miki, izbirni predmet ples v zadnji triadi devetletke, študente na fakulteti za šport in še in še. Moram reči, da sem v tej vlogi neizmerno uživala. Po več kot desetletju učenja pa je prišel čas za nov izziv. ... Zakaj je nastala Anabela?Ker sem že od nekdaj bolj svobodnega duha, sem vedela, da klasična služba ne bo zame. Na vse načine sem iskala, kako bi ostala povezana s plesom. Tako sem pred dobrimi desetimi leti odprla plesno Trgovinico Anabela in se prvič podala v samostojne podjetniške vode. Če zdaj pogledam nazaj, sem bila kar pogumna (smeh). Ampak z veliko navdušenja, dela in podpore mi je uspelo in uspešno delamo še danes.Po prvorojencu se je naši družinici pridružila še deklica, ki je že zelo zgodaj izrazila željo, da bi bila baletka. Ker ponudbe za tako majhne otroke in na takšen način, kot sem si ga zamislila, takrat nisem zasledila, sem to videla kot priložnost za svoj nov življenjski projekt. Vanj sem vložila vse svoje znanje, izkušnje in energijo. Tako se je začela zgodba o Baletnem studiu Anabela. Naj povem, da sama nikoli nisem bila baletka in ga tudi ne poučujem v našem studiu. Sem pa imela že od nekdaj jasen koncept, zato sem se obdala z baletnimi učiteljicami, ki so mi ga pomagale uresničiti. ... Si zelo specializirana, kajne? Balet za odrasle in otroke ter trgovinica. Osredotočena. Je to prišlo načrtno ali spontano?Zamisel je bila združiti baletni studio in plesno trgovinico pod eno streho, kar nam je tudi uspelo. Anabelo sem zasnovala kot butično baletno dejavnost za otroke in odrasle. Zgodbo, v kateri se bodo dobro počutili otroci in starši. Zamisel je bila načrtna in zelo jasna. Od spletne strani, ki veliko pove že sama po sebi, čudovitih estetskih fotografij, baletnih oblekic, ki jih ponosno nosijo že naše triletnice balerinice, baletnih učiteljic, ki so tople in prijazne, do majhnih skupin in priljubljenih baletnih zvezkov, v katerih zbirajo nalepke in tako dalje. Ne smem pa pozabiti naših baletnih nastopov, ki so prava paša za oči in srce. ... Ko pogledam na tvoja poimenovanja baletnih ur, si vsem nadela imena klasičnih baletov ali prepoznavnih oseb iz baletnih zgodb. Zakaj?Kot sem že prej omenila, nič ni prepuščeno naključju, zato so bila tudi imena skupin izbrana tako, da jih otroci poznajo iz njihovih najljubših pravljic oziroma baletnih zgodb. ... Baletna trgovina pa je tudi ena prvih takšnih v Sloveniji, kajne? A je nimaš skupaj s studiem. Zakaj?Odkar smo lani ponosno odprli nove prostore, smo preselili tudi trgovinico, tako da lahko zdaj dobite pri nas resnično vse na enem mestu. Nam zaupaš kakšen oblačilni baletni trend, ki je zdaj popularen?Hm, mogoče bi izpostavila čipke na baletnih dresih, ki že nekaj časa prevladujejo, in pa baletni 'škornjčki' za ogrevanje, ki se jih poslužujejo tudi drugi plesalci.Kakšne so ambicije z baletnim studiem, pri tem mislim, če deluješ po programu, ki daje možnost vpisa na baletni konservatorij?Naša prva ambicija je, da baletke k nam hodijo z veseljem in se pri nas dobro počutijo. Na začetku so bili naša ciljna skupina predvsem predšolski otroci. No, zdaj so te predšolske deklice postale že šolarke in večina jih še naprej pleše pri nas. Tako da se sproti prilagajamo in rastemo. ... Po katerem baletnem principu pravzaprav delaš?Kot sem že omenila, je glavnina naših baletk še v vrtcu ali prvi triadi osnovne šole. Zato so nam mogoče bolj kot baletni principi pomembni neki drugi dejavniki, kot so: samostojnost otrok (v baletni dvorani vadijo otroci brez staršev – tudi tisti najmlajši), učimo jih motorike in koordinacije, vadijo lepo držo, eleganco in gracioznost. Spodbujamo samozavest pri nastopanju, disciplino, spoznavanje novih prijateljev ... Ob tem pa osvajajo osnovne baletne prvine. Naše učiteljice se tudi redno izobražujejo v okviru Royal Acadamy of Dance. Izkazalo se je namreč, da je izredno težko najti izobraževanja za poučevanje predšolskih otrok v baletu. ... Je to pomembno? Se strogo držiš baletnih pravil?Jaz rečem, da imamo mi otroke v ta 'luštnem' obdobju učenja baleta. Ko so še tako majhni, da večina od njih sploh še ne more v 'ta pravo' baletno šolo. ... Se tvoje varovanke in varovanci (imaš morda tudi kakšnega fanta) udeležujejo baletnih tekmovanj? Zanimivo, ampak v štirih letih še nismo imeli fantka. Mogoče imamo preveč punc, pa se nas bojijo (smeh). Glede tekmovanj pa mislim, da so naše 'pikice' čisto premlade, da bi se sploh lahko kakšnega udeležile (smeh). Pa tudi osebno nisem ravno ljubiteljica tekmovanj, sploh pa ne v tako mladih letih. Sem pa zagovornik nastopanja, zato tudi mi veliko nastopamo. Od Čarobnega dneva, Otroškega bazarja do tradicionalnega nastopa, ki ga vsako leto izvedemo v enem od ljubljanskih gledališč. Mislim, da je nujno, da otroci izkusijo 'soj žarometov', predvsem pri baletu. ... Kako pa balet razumevajo oz. sprejemajo tvoji odrasli varovanci oz. varovanke? Zakaj se oni vpišejo na baletne ure?Z baletom za odrasle smo začeli minulo leto, in moram reči, da nisem pričakovala tako velikega odziva. V nadaljevalni skupini plešejo dekleta, ki so že nekoč plesala in zdaj obujajo svojo ljubezen do baleta. V začetni skupini pa so večinoma dekleta, ki so ob prvem obisku ure dejala, da so si od nekdaj želela postati baletke. Torej nikoli ni prepozno.Kakšen je tvoj pogled na slovensko plesno/baletno sceno? Kako jo doživljaš?Po pravici povedano, je ne poznam dovolj, da bi jo lahko komentirala. Sem pa v življenju prišla do tega, da se ne želim preveč ukvarjati z drugimi, ampak se osredotočam predvsem nase. Energijo usmerjam v stvari, ki me izpopolnjujejo, in ljudi, ki me dopolnjujejo. ... Kaj te pri baletu najbolj osrečuje in kaj najbolj žalosti?Ob omembi besede 'balet' se mi pred očmi zavrtijo naše ljubke baletke, ki ponosno in z žarom v očeh ter v ogromnem tu-tu krilu poplesavajo po našem studiu. Pri tem se mi od sreče vedno orosijo oči. To je nekaj neprecenljivega. ... Ali poleg baleta razmišljaš še o čem? Kaj je to?Joj, moj mož bi rekel, da ves čas nekaj razmišljam (smeh). Najverjetneje o tem, kam se bo naša družina odpravila na naslednje družinsko potovanje in katere obročke za lase bo imela katera skupina na prihodnjem nastopu (smeh).Kaj bo fokus letošnje sezone, ki se je dobro začela?Uf, fokus letošnje sezone je gotovo najti dovolj veliko gledališče, kjer bo dovolj prostora za vse. Lani smo bili v čudovitem MGL-ju, ki pa bo letos že premajhen. Počasi bo treba razmisliti tudi o tem, kako prekositi lansko zamisel, ko smo ob koncu nastopa na naše baletke s stropa spustili dva kilograma bleščic. Si lahko prestavljate, kakšen je bil odziv na to presenečenje? (smeh) ... Po čem si prepoznavna, kako vedo vsi, aha, to je pa naša Ana?Verjetno po tem, da veliko govorim, ne prenesem krivice in negativnih ljudi, da obožujem Španijo in vse, kar je z njo povezano (sem namreč študirala španščino in kar nekaj časa živela v Malagi), da se res rada družim in ne maram kuhati. ... Imaš kakšen moto ali misel, ki te vodi skozi življenje? Če nimaš ničesar lepega povedati, bodi raje tiho. Sreča spremlja pogumne! Ples pa je?Ples je zame moje poslanstvo, ki me je izoblikovalo, mi dalo najlepše življenjske izkušnje, najboljše prijatelje, možnost zaslužka in moža (ker sva se spoznala v plesni šoli) (smeh).
preberi več
Plesati je smisel življenja!
Ujemi korak
Dobrodošla na našem portalu. In najprej seveda čestitke za minulo svetovno prvenstvo na Češkem, s katerega pravkar prihajaš. Povej nam, kaj vse ste dosegle, in verjamem, da si ponosna in vesela?Če rečem, da sem ponosna in vesela, je premalo. Pokam od ponosa in še vedno poskušam dojeti, kaj vse smo dosegli. Sanjsko svetovno je bilo. Imela sem 11 točk, od tega deset finalistov  in osem medalj. Na najvišjo stopničko so moji varovanci stopili kar petkrat (dvakrat ubranili naslov). S kakšnimi zamislimi, načrti in pričakovanji pravzaprav odhajaš na tekmovanja?Na tekmovanju je moja največja želja, da vsaka skupina pokaže tisto, kar zna, in da da vsak vse od sebe. Če to prinese rezultat, super, če ne, pa tudi ok. Vedno pravim, da na konkurenco ne moreš vplivati, lahko samo nase. Torej pomembno mi je, da vsak zapusti oder srečen, v vedenju, da je dal vse od sebe. Kar pride potem, pride.  In gre vedno po načrtu oziroma kaj se zgodi, kadar ne gre, kako potolažiš svoje varovanke in sebe?Vse po načrtu na plesnem odru?? Velikokrat se kaj zalomi in velikokrat brišemo solze žalosti, vendar je to pomemben del učenja in odraščanja. Na napakah se učimo. Učim jih, da tudi če se na odru zmotiš, tega ne pokažeš in plešeš naprej, kot da ni bilo nič. Nihče ni popoln in brez napak. Vsak se zmoti. Pomembno je, da se takrat zbereš in nadaljuješ. Da boš na koncu lahko zadovoljen stopil z odra.  Začeli sva tale intervju z aktualno tekmo, in če se prav spomnim, si nam v intervjuju za oddajo Parada plesa ob koncu junija namignila, da ples vendarle ni edino, kar te zanima v življenju, in da je prišel čas, ko bi rada počela kaj drugega. Se je v teh nekaj mesecih kaj spremenilo?Za zdaj sem še čisto v plesu. Ko sem po državnem videla, da se je 11 točk uvrstilo na svetovno, sem vedela, da me čaka veliko dela in da bo zahtevalo mojo 100-odstotno pozornost. Čez dober mesec nas čaka še evropsko in pa oddaja Slovenija ima talent, na katero smo se letos prijavili, tako da je moje življenje trenutno zelo plesno obarvano. Še vedno pa se dela na tem, da bi se poskusila v drugih vodah – vsaj malo, kajti ples bo vedno del mojega življenja. Kam me bo pot ponesla, pa boste videli v prihodnosti.  Kdo si, Renata Alibegovič, in kam si namenjena? Predstavi se našim bralkam in bralcem kot oseba, koreografinja in plesalka?Sem trenerka najbolj srčnih otrok, ki so skozi leta postali moja plesna družina. Z njimi rastem, se učim in doživljam najbolj ganljive trenutke. Sem človek, ki ima polno zamisli in premalo časa. Rada ustvarjam, obožujem glasbo, zgodovino, kavo in pa svoji dve muci. Namenjena sem povsod, kjer sta glasba in ples. V prihodnosti me čakajo novi izzivi, kot so poslovne vode, ki so za umetnika kar strašne, vendar če ne poskusiš, ne veš. Zamisli, ki nastajajo v moji glavi, je treba spraviti ven in se lotiti dela. Toliko, kot me je strah, toliko se tudi veselim. Tvoja plesna pot te je pripeljala tudi v Plesni klub Idrija, s katerim doživljaš svoje največje uspehe, kajne? In v Idriji si trikrat tedensko, kar verjetno pomeni, da te nanje veže posebna veza, strast ali kaj?Še danes se spomnim klica Tomaža (Ambroža, op. u.), ki mi je ponudil delo v Idriji. Prvi občutek – strah. Kako bom speljala delo glavnega trenerja in to tako daleč stran od svojega doma. Toda to je bila moja najboljša odločitev. Sploh si ne predstavljam življenja brez Idrije in ljudi, ki so mi zeeeeloooo pri srcu. Plesalci, ki z mano rastejo že več kot  deset let, so postali moja družina in večni del mojega življenja. Tam sem spoznala tudi najboljšo prijateljico, tako da mi Idrija res zelo veliko pomeni. In zaradi ljubezni do kluba, plesalcev in ljudi trikrat na teden premagam ovinkasto cesto, ki ni najbolj prijetna.  ... Nika Brložnik ... Prepričana sem, da si nadvse ponosna na solistko Niko Brložnik, ki si jo pripeljala do dvojnega naslova svetovne prvakinje v street plesih. Kako funkcionirata?Odlično. Sva zelo različni, vendar se lepo dopolnjujeva. Razumeva druga drugo in si dajeva izzive. Poleg tega, da imava odnos trener-plesalec, sva postali tudi prijateljici. Si zaupava in veliko stvari sva že dali skupaj skozi (ne samo v plesnih vodah). Nika je oseba, ki jo zelo občudujem. Njena zagnanost in volja, dobrosrčnost me dostikrat držijo pokonci in mi dajejo zagon. Z največjim veseljem ji sestavim točko, ker vem, da bo dala vse od sebe in ne bo nehala, dokler ne bo perfektno. Obožujem jo.  Kaj meniš, kdo sploh lahko postane prepoznaven plesalec v tej množici plesalcev, ki obstajajo na svetu?Tisti, ki bo plesal z dušo, srcem in voljo. Če poleg motoričnega talenta uporabiš še mimiko in množici ponudiš sebe, uspeh pride. Je težko in talentov je res veliko, vendar se vse da. Različni stili, različni plesi in pa obrazna mimika je moja nasvet za uspeh in za to, da te opazijo.Na čem bosta gradili vajino sodelovanje oziroma Nikin napredek?Na zaupanju, rasti in pa spoznavanju novih stilov. Vedno se trudim, da stremimo proti napredku in spoznavanju novih stvari. Vedno pravim: več znaš, več veljaš. Letos sva v Nikin solo vpletli break, kar je bil izziv, ki ga je opravila z odliko. Tudi letos delava ne tem, da postane še boljša. Kar pa ni težko, ker je Nika oseba, ki vsak izziv sprejme in da vse od sebe. Letos naju čaka kar nekaj skupnih projektov in prav vsakega se veselim. Kako bi opisala svoj koreografski stil in kaj street ples ponuja, da se lahko v njem izraziš?Moj stil so zgodbe. Smešne, resne, samo da so zgodbe. Smisel glasbe in gibanja je zame to, da podaš neko sporočilo in narediš ljudem zanimivo. Zato obožujem street discipline, kjer sta pomembna zgodba in sporočilo. V temu sem se našla in v tem sem dobra. Obožujem to, da lahko skozi street discipline izražam svojo ustvarjalnost in da lahko ljudi nasmejim oziroma sprožim to, da se malo zamislijo.  Kaj je pri koreografiranju najbolj vznemirljivo?Ali bo izpadlo tako, kot si predstavljam in želim.  Kaj počneš, kadar ne plešeš, čemu so namenjene proste ure?Kaj so proste ure, trenutno ne vem. Moj dan je zaradi naših uspehov kar zapolnjen. Če sem morda doma, pa svoj čas rada preživim z Ollyjem in Elly (moji muci, ki ju obožujem). Obožujem tudi kavo v dobri družbi, tako da če je le možno, si vzamem čas za prijatelje in dobro kavo. Živim pa za potovanja. Že dolgo nisem bila na daljšem potovanju, tako da srčno upam, da se letos najde čas tudi za to.  Kaj te pri plesu najbolj osrečuje in kaj je tisto, ki je temu nasprotje, se pravi ne tako osrečujoče?Ko vidim ljudi plesati s srečo na obrazu … ko vidim, koliko je kdo napredoval … ko vidim veselje in solze sreče ob uspehu … ko vidim povezanost skupine, mesta, naroda zaradi plesa … ko vidim vstopiti otroke z največjimi nasmeški v dvorano, ker komaj čakajo, da začnejo plesati … vse to me osrečuje! Ne osrečujejo me pa ljudje, ki so v plesnih vodah samo zaradi denarja in tako potem tudi delajo. Pomemben je samo denar in ničesar drugega. Taki se mi kar smilijo, ker te denar nikoli ne bo osrečil toliko, kot te lahko druge stvari. Vsi ga potrebujemo za preživetje, vendar je pomembno, da v tem procesu ostaneš človeški in daš odnose na prvo mesto.  Kam bodo usmerjene plesne sile letošnje sezone?Kot sem že prej omenila, naprej na evropsko prvenstvo (street dance show) in oddajo Slovenija ima talent. Tu imamo trenutno največ fokusa, bomo pa morali kar hitro začeti načrtovati tudi novo sezono tekmovanj, kajti že novembra nas čakajo novi pokalni turnirji. Letos bi se radi posvetili tudi temu, da se čim večkrat pokažemo na netekmovalnih odrih.  Imaš kakšen moto ali misel, ki te vodi skozi življenje?'Delaj tisto, kar želiš, da drugi delajo tebi', in pa 'Respect all, fear none' (spoštuj vsakogar, ne boj se nikogar, op. u.)  Plesati je?Smisel življenja. Ples spremlja človeka od samega začetka in je zelo pomemben del naš kulture in zgodovine. Ples te osrečuje, sprosti in napolni dušo. Ne verjamete? Poskusite in videli boste. Če bo ples vsaj majhen del vašega življenja, vam bo prinesel spremembe, ki vas bodo presenetile in osrečile. 
preberi več
Najbolj komentirano
prikaži časovnico

Ujemi korak

Nov 23, 2018
Osrečuje naju ta krasen občutek, ko si na odru ...
Pozdravljena, Tanja Baronik in Sergiu Moga, baletni dvojec, ki skupaj tudi krmari skozi življenje. Koliko časa sta že ...
(0)
Nov 16, 2018
Ja, ples ob drogu je absolutno ples!
Pozdravljena, Tanja Tajnik, in dobrodošla na mojem plesnem portalu. Saj ples ob drogu je ples, kajne? ...
(0)
Nov 09, 2018
Želim živeti in umreti s plesom!
Pozdrav, draga Vesna, in pred tabo/vami je osma avtorska predstava z naslovom Razpiram krila. Kam jih boš ...
(0)
Nov 02, 2018
Rekord na 5. Tekmovanju parov v ljudskih plesih. ...
Pogovor z Jasno Kalan, predsednico društva AFS France Marolt, ki začenja tretjo aktivno sezono in s Tamaro ...
(0)
Oct 26, 2018
Pestro popotovanje, ki se nikakor ne konča, in v ...
Draga Tina, dobrodošla na našem portalu. Kdo je pa tebi izrekel dobrodošlico, ko si začela ...
(0)
Oct 19, 2018
V ples sem zaljubljena že od malih nog, zato si ...
Maruša, pozdravljena, in pravkar prihajaš iz Salzburga v Avstriji, kjer se je odvijal Flavourama Battle. ...
(0)
Oct 12, 2018
Pri vsem, kar delam, sem strastna. Ples je na ...
Pozdravljena, Antonia Šimurina, in pravkar si se vrnila z enodnevne delavnice, ki jo je organizirala 
Nika ...
(0)
Oct 05, 2018
Ples je moje poslanstvo, ki me je izoblikovalo, mi ...
Pozdravljena, Ana Pučko. Kar takoj prvo vprašanje – kdo si in kam si namenjena? Predstavi ...
(0)
Sep 28, 2018
Plesati je smisel življenja!
Dobrodošla na našem portalu. In najprej seveda čestitke za minulo svetovno prvenstvo na Češkem, s ...
(0)
Aug 24, 2018
Ples me osrečuje. Ko plešem, sem v drugi ...
Pozdravljena, Kristina, počasi se bliža nova sezona in verjetno sem te ujela sredi priprav na nove urnike, načrte ... ...
(0)
Aug 17, 2018
Selitev v tujino mi bo omogočila napredovanje ne ...
Pozdravljena, Neža. V teh vročih poletnih dneh je bilo zate kar nekaj dela, kajne? Pred tabo je bila ena od velikih ...
(0)
Aug 10, 2018
Ples ... ko čutiš vsako celico svojega telesa, ...
Maja, pozdravljena v teh vročih poletnih dneh, ko verjetno – ali pa tudi ne – glava in telo počivata. Kje ...
(0)