Ana Trojnar odgovarja na mojo izjavo o nepravilnostih, ki so se dogajale na koreografskem tekmovanju v sklopu tekmovanja, ki se je odvijalo v SNG Maribor 20. – 23. 6. 2018. Citiram: ''Claudia Sovre navaja zavajajoče podatke.'' Jaz pa odgovarjam: Za informacijo o nagradi (zavajajoč podatek) sem izvedela od drugih udeleženih na koncertu in je bila samo delno nepravilna. Napaka pa je bila samo v imenu Ana Trojnar in 6. mesto.

V resnici je bila na koncert uvrščena skupina, ki je dosegla 4. mesto, ni pa bila uvrščena skupina, ki je dosegla 3. Imen ne bom omenjala, ker ena od skupin tega ne želi, organizatorji pa natankno veste, za koga gre. Lahko si samo predstavljate razočaranje otrok, ki so dosegli 3. mesto in niso smeli plesati na zaključnem koncertu. Ni moja želja, da širim neresnice – to je delo drugih. Torej se g. Ani Trojnar za največ dve uri objavljene 'neresnice' v svojem članku (saj smo sporni odstavek takoj izbrisali) opravičujem, njena skupina v modri kategoriji je namreč dosegla 5. mesto in ni plesala na zaključnem koncertu.

Na facebooku sta Ana Trojnar in Mirjana Šrot (tudi članica OO Tutu in OO DBUS) komentirali, kako ni pomembno, da je koreograf na tekmovanju, pomembno je, da je koreografija izvedena. Te izjave so za vsakega, ki se le malo spozna na ples/balet, tekmovanja in osnovni profesionalizem, preprosto smešne. Kot eden od uradnih kriterijev pri ocenjevanju koreografije so tudi svetlobni učinki. Teh odsotni koreograf na polurni vaji, ki nam je bila dodeljena na mariborskem odru pred tekmovanjem, ni pripravil sam, ampak je to namesto njega naredila kar plesalka njegove koreografije, tudi prostorsko postavitev koreografije na nov oder sta naredila plesalca sama. Mislim, da mi ni treba k temu dejstvu dodati ničesar, kajne!?

Mirjana Šrot pa pravi: "Koreografov ne moremo prisiliti, da se udeležijo tekmovanja. Je to isto njihova stvar…'' Da, draga Mirjana, samo na vsakem 'strokovno nespornem' tekmovanju takšen koreograf pač ne bi mogel tekmovati oziroma bi bila njegova koreografija pozneje dokvalificirana. Organizator je vedel, da koreograf ni prisoten na tekmovanju in ni glede tega storil ničesar, ampak je zadevo hotel speljati kar tako. Seveda to ni stvar komisije! Še enkrat – pritožujem se nad organizacijo tekmovanja in ne nad žirijo ali nad samim koreografom, njihovo delo cenim in spoštujem.

Izvedela sem tudi (iz zanesljivih virov), da je Tomaž Rode pred tekmovanjem prosil Gaja Žmavca (odličnega, že uveljavljenega mariborskega koreografa, avtorja dela zadnje premiere mariborskega baleta, njegovo delo si trenutno lahko ogledamo na mariborskem odru v otroški pravljici Peter in volk), naj nekaj skoreografira za tekmovanje, saj bi sicer zaradi prijave samo dveh tekmovalcev odpadlo. Zanimivo je, zaradi koga ali česa se je Tomaž Rode tako potrudil? Zaradi mene prav gotovo ne, saj sem prepričana, da mu po svojem odstopu z mesta tajnice DBUS, članice OO DBUS in OO Tutu zaradi nestrinjanja z marsičim v delovanju samega DBUS (o konkretnih razlogih ne bom pisala javno, sem jih pa Tomažu Rodetu osebno podrobno pojasnila) nisem ravno najbolj simpatična oseba na svetu. Vprašanje je, ali je to naredil zaradi tretjega tekmovalca ali pa zato, da se tekmovanje sploh izvede, s tem uresniči napovedani letni načrt DBUS, kar je prav gotovo povezano s finančnimi sredstvi, ki jih DBUS prejema letno iz državnega proračuna?
Našla sem tudi odgovor Ane Trojnar (ki ga ona ne najde), kjer sem jo vprašala, do kdaj mislijo razmišljati, ali bodo sploh podaljšali rok prijav za Tutu ali ne, saj so bili do tekmovanja le štirje tedni, in kjer sem ji rekla, da se mi zdi prijavnina previsoka, saj je bila na 1. koreografsken tekmovanju pred  tremi leti 60 ali 70 evrov (natanko se ne spomnim), zdaj pa je bila kar 130 evrov. O njenem odgovoru glede višine prijavnine za 'tako profi pripravljeno tekmovanje' lahko presodite sami.

Pa še enkrat izjavljam, da se ne mislim več ukvarjati z ničimer, kar organizira DBUS, dokler se vodstvo v DBUS ne zamenja, tako da boste omenjeni v tem članku imeli pred mano mir. Iz DBUS pa ne bom izstopila, saj je to tudi moje društvo, sem profesionalna baletna umetnica v Sloveniji in ljubim svoj poklic ter plesno umetnost na splošno, zato bom ostala članica društva in se naprej borila za baletno/plesno umetnost v Sloveniji po svojih prepričanjih in močeh. Kot zanimivost naj še povem, da je iz ljubljanskega baleta iz DBUS tik pred nastopom naše sedanje umetniške vodje izstopil dober del baletnih plesalcev zaradi nestrinjanja z načinom vodenja društva predsednika Tomaža Rodeta, vključno s samo umetniško vodjo. Od tega so minila že okoli štiri leta, in čeprav smo na sejah OO DBUS (kjer sem bila takrat prisotna kot članica) sprejeli, da se organizira sestanek s predsednikom DBUS, umetniško vodjo in celotnim ljubljanskim baletnim ansamblom, se situacija nikoli ni obravnavala ali razrešila. Po mojih evidencah je takrat izstopilo kar 20 članov baletnega ansambla, kar je skoraj polovica članov baleta, nekaj jih je izstopilo že prej, nekaj še pozneje. Sprašujem se, čemu potem sploh imamo Društvo baletnih umetnikov, če večina profesionalnih delujočih baletnih umetnikov v Sloveniji ni del tega?

No, jaz nisem izstopila in niti ne bom, ker se mi ne zdi prav. Najlažje je izstopiti, kot je najlažje ne oditi na volitve in s tem pustiti drugim, da odločajo namesto tebe in počnejo z davkoplačevalskim denarjem, kar se jim zahoče. Če se plesalci ne strinjajo (strinjamo) z načinom delovanja vodstva DBUS, naj odstopi vodstvo, ne pa mi, baletni umetniki. Ogromno je težav v obeh baletnih ansamblih, ki se kopičijo že več let (upokojevanje baletnih plesalcev, nedavno ustanovljena baletna akademija, programsko in kakovostno popolnoma primerljiva z akademijami po Evropi in nefinancirana s strani države, kjer si zato študij lahko privoščijo le redki, neprimerno zastavljen baletni šolski sistem v konservatorijih …), pa se kljub uvedbi novega delovnega mesta posebej za predsednika DBUS konkretno ni premaknilo nič z mrtve točke, čeprav je g. Tomaž Rode poleg plačane funkcije predsednika DBUS še v funkciji predsednika Sveta v zavoda SNG Opera in balet Ljubljana, član Strokovnega sveta SNG Maribor in do nedavnega tudi član komisije za Resno glasbo in balet na Ministrstvu za kulturo in bil tudi član komisije za podelitev Prešernovih nagrad. Torej kdo v Sloveniji lahko naredi več za baletno umetnost in hude težave, s katerimi se ta spopada zaradi neposluha državnega aparata, kot Tomaž Rode? Nihče!
Tako, pa sem še nekaj povedala, ker mi je dovolj molčanja v naši preljubi Sloveniji in tega, da se vsak briga samo za svoje interese in svojo ritko na stolčku. Jaz nisem takšna. Čeprav se to sliši osladno, sem iskreno predana svojemu poklicu, želim si kakovost na profesionalnem baletnem področju v vseh ustanovah,  primerljivost slovenskega šolskega baletnega sistema s šolskim sistemom po Evropi ter primerljivost naših baletnih ansamblov z ansambli v prvih državnih operno-baletnih hišah po Evropi (kar smo tudi mi), saj smo plačani iz državnega proračuna, da predstavljamo kulturo, plesno umetnost v naši državi v najkakovostnejšem pomenu ter da zadovoljimo želje našega cenjenega občinstva. Samo to je moj namen, ko se 'razkazujem na papirju' in se javno mečem med volkove. In še naprej bom delala iskreno, pošteno, za dobro stroke, drugih in ne samo za svoje interese. Pozivam pa vse preostale, ki ste nezadovoljni – povejte to naglas, ne bojte se, samo skupaj lahko nekaj premaknemo na bolje, če seveda delujemo v skladu s pravičnostjo, poštenostjo in željo po kakovosti in profesionalnosti v smislu stroke. (se je oglasila in replicirala na objavljeni demanti Ane Trojnar koreografinja Claudia Sovre in dodatno pojasnila, kaj se je dogajalo na baletnem tekmovanju Tutu. V uredništvo sem sicer prejela še dve pismi ogorčenih staršev, a je njihova želja, da se njihovih razmišljanj ne objavi, saj "bi objava škodila otrokom, ki tako radi plešejo". In o tem piše Claudia. Prestrašeni starši, prestrašeni otroci in vladavina nesposobnežev. S tem zapisom tudi končujem polemiko baletnega tekmovanja Tutu na svojem portalu.)