Petkova premiera bo v rokah koreografinje in režiserke Valentine Turcu, ki je po junijski izvedbi na odru HNK Zagreb postavila balet Smrt v Benetkah. Balet je nastal po noveli Thomasa Manna in na glasbo Gustava Mahlerja, a kot bi dejali tisti, ki so videli zagrebško postavitev, "v Valentininem stilu s poudarkom na kostumografiji in nerazločni vsebini". Predstava pa je nominirana za eno od nagrad po izboru revije Dance Europe.

...

Valentino sem sicer v zadnjih nekaj mesecih kar nekajkrat povabila k intervjuju, a se nikakor ni odzvala, zato objavljam njena razmišljanja, objavljena v programskem listu predstave: "Thomas Mann je večkrat dejal, kako umetniki ne moremo slediti poti Lepote brez Erosa, ki biva v naši družbi in se je poimenoval za našega vodiča. Treba je umreti v lastnem življenju, da bi lahko postal popoln Ustvarjalec. Prav te misli so globoko vplivale na mojo odločitev, da Mannovo novelo Smrt v Benetkah interpretiram z lastnim koreografskim rokopisom v kontekstu sodobnega gledališča. Ne glede na to, kar sem do zdaj ustvarjala v svojih baletih, sem začutila, da zavzema to delo prav posebno mesto v mojem umetniškem credu in srcu. Novela me je navdušila, potem ko sem jo nekajkrat prebrala, pa sem sledila lastni intuiciji. Premišljevanje o tem, kaj bi se moralo pravzaprav izreči v neki umetnini, ki je nastala v začetku 20. stoletja, me je spodbudilo k analitičnemu razvijanju teme in k ustvarjanju koreografskega dela v več fazah, od raziskovanja glasbenega in vizualnega koncepta, preko vznika prve ideje in nazadnje do sinteze vseh elementov v celovito baletno delo.

...

Pod globokim vtisom umetnikove psihe in človeških odnosov v sodobnem času sem se odločila, da baletno predstavo postavim v kontekst, ki bi reflektiral nas same v sedanjosti. Na podlagi lastnih raziskovanj umetniških doživetij dveh ustvarjalnih genijev, Thomasa Manna in Gustava Mahlerja, sem si zastavila izziv najti ključ, s katerim bi odprla nekatere neobičajne aspekte fizičnega in metafizičnega. V tako senzibilni, esencialni in vseobsegajoči obliki lahko to izrazi zgolj plesna umetnost. Misli, ki razvnemajo Aschenbachovo dušo, in njegova globoko hrepeneča, ranljiva in obenem močna notranja erotika tako izzovejo nepričakovana čustva, iz katerih izhajajo njegovi gibi in atmosfera predstave. Ljubezen je fenomen, ki telesu vdihuje življenje. V življenju – ne glede na to, koliko si to prizadevamo – zares ne moremo nadzorovati Strasti in Smrti – motus continuus animi (brezkončno gibanje duše) je, kot bi rekel Mann, navsezadnje stanje, v katerem je nemogoče ukrotiti ustvarjalno vznemirjenost. S strastjo in potrpežljivostjo sem lastno vizijo preoblikovala v gibanje čudovitih plesalcev, katerih duše utripajo z navdihujočim magnetizmom že od samega začetka ustvarjanja tega neobičajno filmskega baleta. Ob vsem tem občutim blagoslov, da lahko delim to edinstveno izkušnjo, ki jo uteleša generacija karizmatičnih plesalcev Baleta Hrvaškega narodnega gledališča v Zagrebu in Baleta Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru, prav tako pa imam posebni privilegij, da lahko z baletniki ustvarjam polnokrvno Lepoto, ki se zoperstavlja dehumanizirajoči realnosti sodobnega sveta. Umetniki smo tako ustvarjalci, ki s pomočjo lastnih talentov odkrivamo globoko povezanost z univerzumom umetnosti, lepote, inspiracije in humanosti, prav vsak od nas pa v trenutku Ustvarjanja pušča neizbrisljivo sled.

...

V predstavi bi moral nastopiti tudi plesalec Miloš Isailović, ki pa se je na vajah poškodoval, zato sestacva ekipe takšna: Takuya Sumitomo/Anton Bogov (je tudi Valentinin asistent), Sytze Jan Luske, Jan Trninič, Jelena Lečić, Catarina de Meneses, Ionut Dinita, Monja Obrul, Hristina Stojčeva, Vanja Vitman, Satomi Netsu, Ema Perič, Ines Uroševič, Branka Popovici, Filip Jurič, Olesja Hartmann Marin, Matjaž Marin, Asami Nakashima, Yuya Omaki, Tanja Baronik, Sergiu Moga, Ines Petek, Alexandru Pilca in Mircea Golescu. Ostala kreativna ekipa pa je enaka kot v Zagrebu. Scenografija Marko Japelj, kostumografija Alan Hranitelj, oblikovanje svetlobe Aleksandar Čavlek, video projekcije Matjaž Mrak, asistentka kostumografa Petra Dančević Pavičić, oblikovanje zvoka Gorazd Vever. Baletna mojstrica pa Alenka Ribič.

...

Po premieri bo Smrt v Benetkah v Mariboru na sporedu še 11., 13., 14., 16. in 17. novembra 2018. Januarja pa prihaja v ljubljanski Cankarjev dom.