Baletno društvo Postojna z Mojco in njenim piskrčkom
Polna dvorana kulturnega doma z aplavzi nagradila mlade baletne plesalke in plesalce

Petek, 11. Maj 2018 ob 08:16

Odpri galerijo

Parada plesa
Barbra Drnač
V soboto, 21. aprila, je Baletno društvo Postojna v prepolni dvorani Kulturnega doma Postojna uprizorilo baletno predstavo Mojca Pokrajculja po koroški narodni pripovedki in priljubljenem otroškem čtivu. Uprizoritev je stekla v dveh terminih, ob 16. in 18. uri, in kot pravijo, so njihove baletne prireditve vedno polne, tudi vstopnice se kar hitro razprodajo, zato dve zaporedni predstavi. 

Društvo aktivno deluje 12 let, vpisanih pa je že 130 mladih plesalcev, starih od štiri do 17 let , ki so razdeljeni po starostnih skupinah. Baletno društvo Postojna je dejavno še v Cerknici in Logatcu. Najmlajši, stari od štiri do šest let, hodijo v baletni vrtec, dobijo se enkrat tedensko na svojih baletnih uricah po 45 minut. Baletnemu vrtcu sledijo tri stopnje pripravnic za otroke od šest do osem let, njihova vadba poteka že po dve šolski uri tedensko, nato steče razredni pouk, najprej od prvega do tretjega razreda, ko se šolska ura usmerja na šestdeset minut vadbe, nato skupina od 4. do 6. razreda, ki se konča z devetletko osnovne šole. Njihove mlade balerine pa še naprej vztrajajo, ko po šestemu razredu nadaljujejo z baletnimi urami, ki se pri njih dokončno končajo z devet let baletnega šolanja v času njihovega srednješolskega obdobja.

Baletne ure v Postojni so prvič stekle že leta 1999 v sklopu Društva ljubiteljev baleta Krasa, Brkinov in Sežane, tudi Glasbena šola Postojna je dve leti vodila baletni pouk, vse dokler se starši niso organizirali in so leta 2006 v korist svojih otrok ustanovili Baletno društvo Postojna, ki je takrat štelo okoli 30 otrok, baletni pouk pa je vodila Manca Krnel, danes pa v društvu poučujejo pedagoginje in koreografinje: Nataša Berce, Tina Leder, Miae Marič in Ana Vogrin.

Za baletno priredbo zgodbe o Mojci Pokrajculji so se odločili, ker v njej nastopa veliko likov, predvsem pa je zelo poučna. Mojca se v zgodbi predstavi kot pridno dekle, ki čisti svoj dom in je za to nagrajena s kovancem. Njena velika vrlina je srčnost, saj v svoj skromni dom sprejme vse, ki ga nimajo in jih zebe, ko zunaj vladata mraz ter nevihta.

O baletni zgodbi je gospa Sergeja Širca zapisala, da so ob avtorski baletni postavitvi Mojce Pokrajculje imeli v mislih še perečo situacijo o beguncih, s katerimi se danes srečujejo tudi njihovi gojenci. Šest mesecev so se pripravljali ter poglabljali v nastopajoče živalske junake in njihove osebnosti, ki včasih kar spominjajo na ljudi, tudi še kaj dodali za povrh, kar v pravljici ni zapisano, a se jim je zdelo, da s tem približajo še kako vrlino, tudi predstavijo aktualno delo, svojim 17 plesnim skupinam pa omogočijo, da zaplešejo, kar so se naučili in jih veseli.

Pred začetkom uprizoritve je navzoče pozdravila Mateja Kocman, predsednica Baletnega društva Postojna, se zahvalila vsem nastopajočim, in seveda tudi staršem, ki s svojimi otroki veliko prispevajo k njihovemu uspešnemu delovanju, veliko užitkov ob spremljanju njihove baletne zgodbe je zaželela tudi prepolni dvorani.  

Prav prijetno presenečenje so pripravili nastopajoči otroci ter mladi baletniki Baletnega društva Postojna ob svojem nastopu v koreografskih domislicah svojih pedagogov. Celotna predstava je odsevala srčnost, znanje in trud velike celote, tako najmlajših kot že kar izoblikovanih plesalk, ki so pristno in poglobljeno oživljali svoje like ter ubrano zaplesali v svojih skupinah.

Predstava je gladko tekla v režiji Ane Vogrin, za luč in ton je poskrbela Media M. Baletno pravljico je krasila tudi preprosta ter domiselna scena Ane Brelih in Silva Čuka, ki sta omogočila odprt plesni prostor, tudi scensko oživila zgodbo z velikim loncem (Mojčina hiška), zelenimi listi in belimi marjeticami. Vsaka skupina zapleše v stilno urejenih kostumih, primernih plesnim vlogam in modnim željam, za kostumsko oblikovanje in izdelavo je poskrbelo šiviljstvo Alenke in Sare Požar.

Baletna zgodbica se začne s pridno Mojco, ki jo mladostno prisrčno ter lahkotno zapleše Eva Kobal, ki pometa svojo hiško, v kupu smeti pa odkrije kovanec. In je že ob njej njeni zlati kovanec, Maja Doljak, s katero se tudi skupaj plesno poveselita. In tam, kjer je eden velik plesni kovanec, se kmalu znajde še osem kovančkov baletne pripravnice, ki sijejo v svojih sijočih oblačilih, ko se postavljajo v vrste ter izvajajo prve baletne korake in pozicije. Na sceno se postavijo še razigrani rdeči (Mojčini) lončki z belimi pikami, okoli katerih so veselo rajale in se z njimi tudi poigrale v modrino odete male plesalke baletnega vrtca, ob radosti, ki so je izžarevale, ter samozavestnemu nastopu na velikem odru pa nasmejale in navdušile .

Z nevihto se v resnici tudi začne zgodba o dobrosrčni Mojci Pokrajculji, nevihto pa ubrano zaplešejo že oblikovane plesalke, ki imajo za seboj tudi kako leto baletnega šolanja na nižji baletni šoli KGBL: Karin Antunović, Anja Čeč, Anastasia Jocić, Kaja Nikolić, Ela Obreza, Zarja Podboj, Elza Premrl in Vanesa Šarko. Koreografija je zahtevna in dinamična, ko nevihta vihra po odru v poskokih, vrtenjih ter preletih, ob njih pa plapolajo dolgi trakovi njihovih kostumov.

V baletni zgodbi kot prvi vstopi skozi vrata Mojčine hiše medved/ (Zarja Telič Kovač), za njim/njo pa njeni medvedki širokih pozicij, ki obujajo prispodobe onih pravih gozdnih. Medved je izučeni čevljar, zato za njim priletijo tudi njegovi kupci v belih plesnih oblekah z različnimi obuvali na nogah, ko svoje baletne pozicije in korake spletajo z okornimi obuvali. In tako so premražene živali ob nevihti ena za drugo poiskale zavetje v Mojčini hiški, in vse ga tudi dobile. Za medvedom je prispel volk, ki ga je ubrano zaplesala Ernestina Lea Kos, za volkom pa še skupina šestih radovednih volkcev.
Potem je na sceno prispela zvita lisica (Zoja Petrovčič Renčof, Kaja Nikolić), in to v plesu svojih zvitih domislic ter v krogu razigranih lisičk. Dobrodošel je bil tudi eleganten baletni srnjak visokih nog in poskokov (Zarja Podboj), za njim pa kar mala čreda poskočnih srnjačkov.

Zadnji, ki mu je uspelo pribežati pod Mojčino streho, je bil skakajoči zajec (Sara Vince) ob svojih malih plešočih zajčkih, ki so priskakljali iz baletnega vrtca. Koreografski preplet otrok in mladih solistk je deloval naravno ter prisrčno, se izkazal tudi kot dober poučni poseg v polje učenja, ko se mlajši zlahka naučijo od svojih starejših vzornikov.

Živalskemu svetu je sledilo kompozicijsko poseganje po gibalnih poljanah posameznih poklicev, ki pripomorejo k dobremu počutju. Sledilo se je pridnim rokam malih vrtnarjev, deklic v pomladnih oblačilih z rožicami, medtem ko zalivajo cvetlice ali se v krogu veselijo, s svojimi gibi so vneto šivale tudi pridne šivilje. Niti na drevesa niso pozabili, ki krasijo gozd ob hišici Mojce Pokrajculje. Listnata drevesa je zaplesalo sedem malih plesalk iz njihove baletne pripravnice. Na koncu so se potrudili še kuharji, gostoljubni Mojci pa spekli veliko torto. In ko so se vsi spravili k nočnemu počitku, torta lisici ni dala miru ob vseh skušnjavah, ki so jo obletavale, skušnjave in poželenja pa zaplesale plesne učenke: Ernestina Lea Kos, Gaja Košir, Ana Kovačič, Ajda Prevec in Zarja Telič Kovač. Baletna zgodba se konča s pobegom osramočene lisice, za njo pa stečejo tudi vsi Mojčini prijatelji.

Nazaj na oder so skupino privabili navdušeni gledalci, tudi vse nagradili z obiljem aplavza, ki so si ga prav gotovo zaslužili vsi, ki so pripravili ta prijeten in poučen baletni večer, še posebej njihovi baletni pedagogi ter koreografi, ki so postavili in zaokrožili nastopajoče plesne miniature v homogeno uprizoritev, tudi znali posredovati svojim učenkam plesno držo in lepoto baletnih korakov, in na koncu tudi njihovim ljubkim malim plesalcem ter prizadevnim baletnim učencem.
Pogovori so tekli še po predstavi, dejali pa, da društvo sledi načelu, da na predstavah nastopi vsak član, če pridno obiskuje vaje. Baletno društvo Postojna je odprto za vse, ki si želijo plesati, tudi sprejmejo vsakogar, ki se jim pridruži. Vsako leto imajo preizkuse osvojenega znanja v obliki izpitov, svoje prizadevne učence prijavljajo na izpite njihovi pedagogi. Posvečajo se tudi udeležbi na JSKD plesnih srečanjih Pika Miga, financirajo pa iz prispevkov staršev, velika podpora prihaja s strani Občin Postojna in Cerknica in JSKD.

Galerija slik

Sorodne vsebine

A PHP Error was encountered

Severity: Notice

Message: Trying to access array offset on value of type null

Filename: views/view_likeShare.php

Line Number: 335

">
publishwall share

|

|

A PHP Error was encountered

Severity: Notice

Message: Trying to access array offset on value of type null

Filename: views/view_likeShare.php

Line Number: 502

Komentiranje na objavi onemogočeno

ZADNJE OBJAVE