360°
V Paradi plesa. Nika Burazer, Maja Ocvirk in Živa Horvat.
360°
Kaj imajo skupnega današnje gostje Nika Burazer, Maja Ocvirk in Živa Horvat? Gotovo brezpogojno ljubezen do plesa, do katere pa so prišle vsaka na svoj način. Nika Burazer je na poti že skoraj obupala, a ji je London dal izkušnjo, zaradi katere se je znova zapisala plesu. Pred kratkim je organizirala prvi Mentorship program, za katerega pravi, da je bil nujno potreben, saj plesalci danes niso samo plesalci, ampak potrebujejo za nastop še mnogo več. Nika Burazer Maja Ocvirk in Živa Horvat prihajata iz PK Zeko, in to pomeni avtomatično, da sta zapriseženi plesalki diska. Trenira ju Dejan Zečevič, razložili pa sta, kakšna je sploh disko scena, ki se tako neutrudno blešči in lesketa. Maja Ocvirk in Živa Horvat Oddajo Parada plesa si lahko ogledate premierno danes zvečer ob 21.15 na TV3 in v dveh ponovitvah, v sredo, 21. 11., ob 10.30 in v soboto, 24. 11., ob 12.00. Parada plesa, ker je dan s plesom odličendan! Oddajo Parada plesa smo posneli v ambientu Maxi kluba. (Foto: Lea Slapar)
preberi več
Urban Marolt in Ana Zajc. Nisva le plesno povezana, sva dobra prijatelja s skupnimi cilji!
relative_ultimate_widget
Urban Marolt in Ana Zajc, pozdravljena mladinska svetovna prvaka v hip-hopu. Preprosto, a komplicirano vprašanje. Kako si priplesati takšen naslov?Ana: Naslov svetovnega prvaka je želja vsakega športnika in zavedam se, da le redkim to tudi uspe. To sva si z Urbanom skozi vse leto močno želela osvojiti, saj nama je do zdaj vedno za las spodletelo. Predvsem pa je treba veliko trenirati, biti vztrajen in imeti dober odnos tako s partnerjem kot s trenerjem. Midva z Urbanom nisva le plesno povezana, sva dobra prijatelja s skupnimi cilji. Urban: Takšnega naslova si definitivno ni lahko priplesati, zanj potrebuješ znanje, delavnost, odpovedovanje in pa povezanost s soplesalcem/-ko. Se vidi, da z Ano pleševa že nekaj let in da se tudi kot posameznika s plesom ukvarjava že dolgo. Urban in Ana na najvišji stopnički na Poljskem. Je bila konkurenca huda in sodniška ekipa še hujša?Ana: Konkurenca na EP in SP je vsako leto večja. Ker pa nama je zadnja tri leta le malo zmanjkalo do najvišje stopničke, je šel tokrat najin trener in prijatelj Jan Marolt na vse ali nič. Naredil je edinstveno in prav posebno koreografijo, za katero pa se ni vedelo, ali bo sodnikom ugajala ali pač ne. Najpomembneje pa je bilo, da smo vsi trije verjeli v zmago, trdno delali zanjo in vedno znova dali maksimalno od sebe.Urban: Konkurenca je bila kar močna, saj nas je bilo okoli 80. Kot že vsako leto do zdaj se nisva vdala in se borila do konca. Sodniška zasedba je pa tudi prežala na vsako našo napako.  Razkrijta nam, s koliko naslovi najboljšega para in posameznika na svetu in Evropi se lahko pohvalita?Ana: Pri parih se lahko pohvalim s tremi naslovi državne prvakinje, tremi naslovi evropske podprvakinje, enkrat s četrtim mestom na svetovnem prvenstvu, prihodnje leto na svetovnem prvenstvu z drugim mestom in tokrat z nazivom svetovne prvakinje med mladinskimi pari. Kot solistka pa sem si enkrat priplesala naslov državne prvakinje, enkrat sem osvojila drugo mesto na državnem prvenstvu, neprecenljivo je bilo osvojiti tretje mesto na evropskem prvenstvu – takrat sem prvič tekmovala sploh v mladinski kategoriji in prihodnje leto še osvojila peto mesto na evropskem prvenstvu.Urban: V parih sva bila trikrat evropska in dvakrat svetovna pod prvaka. Jaz kot pa posameznik sem bil prejšnje leto drugi v solu na svetovnem prvenstvu, letos pa sem bil na evropskem v solu tretji, kategorijo hip-hop battle sem pa kar zmagal in dosegel naslov evropskega prvaka, seveda pa se tu moji dosežki ne končajo, saj sem dosegel še številne odlične rezultate.  Kdo je vajina ekipa, ki kreira točke, trening in vse preostalo? Ana: Ekipo za duo sestavljamo trije: midva z Urbanom in najin trener Jan Marolt.Urban: Mene trenira moj vsestranski vzornik in brat Jan Marolt, ki naju je skozi vsa ta leta treniral in nama sestavljal duo točke, seveda pa ne pozabim na Tilna Jerasa, ki je prvo leto sodeloval z Janom in nama stal ob strani.  Urbanov brat Jan Marolt je zaslužen za uspehe dueta. Ali tudi vidva predlagata, kaj in kako bi naredili koreografijo, točko, nastop?Ana: Za vse koreografije in kostume je zaslužen Jan. Njegove zamisli so do potankosti izpopolnjene in midva mu vedno 100-odstotno zaupava.Urban: Predlog kogarkoli je vedno priročen, vendar vse, kar bom tokrat predlagal, je, da sledi svoji domišljiji in izvirnosti.  Artifex ste tudi članska najboljša velika formacija na svetu. Kot mladinca jo spremljata, plešeta pa v njej še ne, kajne? Kako huda konkurenca pa je bila v tej kategoriji letos v Kielcah na Poljskem?Ana: Ne, midva v članski formaciji to leto še nisva tekmovala, saj sva bila še člana mladinske formacije, s katero smo si letos na svetovnem prvenstvu priplesali osmo mesto. Članskih formacij pa nihče ne želi zamuditi, tako si vedno tudi mladinci z veseljem pogledamo to kraljevo hip- hop disciplino, kjer je konkurenca zelo velika.Urban: Člansko formacijo sva letos spremljala iz občinstva, in kot že vsako leto do zdaj, menim, da je bila kljub hudi konkurenci Artifexova članska formacija nepremagljiva, zato komaj čakava, da nastopiva v njej.  Ana in Urban kot gosta oddaje Parada plesa februarja 2017. (foto: Lea Slapar) Komu sta recimo najbolj hvaležna za svojo kariero?Ana: Definitivno Janu in seveda Urbanu.Urban: Kot že omenjeno, sem najbolj hvaležen Janu in pa staršem za podporo.Do konca leta je dober mesec dni. Kam so usmerjene sile do novega leta in kam v prihodnjem letu? Ali postajata že člana?Ana: Jaz ostajam še mladinka, saj sem stara še 14 let. Tekmovala bom solo kategorijo hip-hop in solo battle v mladinski disciplini, pri formaciji pa so me trenerji na avdiciji izbrali, da lahko prestopim med člane in tako tekmujem s kar par let starejšimi plesalci. S pari pa se letos poslavljava, saj se želiva oba bolj posvetiti solu. Tako jaz odhajam že meseca januarja na izpopolnjevanje v London, kjer se resnično plesno tudi vidim in čutim.Urban: Sile so usmerjene v moj vsestranski napredek, v kratkem pa me že čaka prvi pokalni turnir, na katerem bom tekmoval kot član.
preberi več
Žiga Sotlar koreografiral mega koncert Maye Berović!
360°
Žiga, pozdravljen, in če ne bi bilo družbenega omrežja Facebook, bi pravzaprav tvoj veliki met v Srbiji ostal nekoliko skrit. Razloži bralcem in bralkam, kaj se je dogajalo v Stark Areni v Beogradu 2. novembra na koncertu Maye Berović?Maya Berović je imela svoj prvi solistični koncert v največji zaprti areni na Balkanu – Stark Areni. Z njim je podrla vse rekorde, saj pravijo, da je bil najhitreje razprodan koncert v zadnjih letih. 20.000 ljudi, razprodano vse do zadnjega stola. Moja vloga je bila vloga koreografa za celoten koncert in pa hkrati seveda vloga plesalca. Žiga Sotlar in ekipa v akciji V srbskih medijih sem prebrala bombastične najave, ki jih je izjavila Maya Berović v stilu – "iskala sem mlado energijo, ki 'raztura' na sceni". Kako si sploh prišel do nje, da ti je zaupala koreografijo koncerta oziroma celotno gibanje na sceni?Lahko bi rekel, da smo 'se našli’ prek socialnih omrežij. Zaradi velike kakovosti in pa profesionalnosti z obeh smeri je sodelovanje steklo zelo lepo in se na koncu glede na odzive izkazalo za enega boljšihkoncertov in šovov na Balkanu. ... Kdo je bila plesna ekipa, s katero si delil oder?To so bili elitni plesalci Slovenije – Tajda Kozamelj, Tjaša Leban, Jona Slaček, Rosaliye Reya, Jan Marolt, Miha Furlan, Urban Tratnik, Miha Tavčar, Erik Bukovnik in pa moja malenkost. Žiga (levo) je sodeloval na Evroviziji kot plesalec za belorusko pevko Alyonao Lanskayo v Malmu na Švedskem. Izkušnje z velikimi odri ti niso tuje (Evrovizija), a vendar si bil takrat samo izvajalec, kajne? Kaj se ti je pletlo v glavi, rokah, nogah, kako si se sploh lotil koreografije oz. scenskega nastopa?Po oddelanem projektu bi lahko rekel, da je kombinacija koreografa s plesalcem sploh tako velike količine točk zelo težka, če želiš obe vlogi izpeljati profesionalno in kakovostno Zaradi časovne omejenosti sem želel vse točke čim prej dokončati, da se je lahko potem vsak posameznik osredotočil samo na trening in pa izvedbo. Pri koreografijah so mi pomagali Matic Zadravec, Erik Bukovnik, Tjaša Leban in pa Miljan Nojič, zaradi katerih je koncert potem izpadel toliko bolj raznolik in kakovosten. ... Zdi se, da se stili spreminjajo. Kako biti drugačen od že videnih tovrstnih nastopov? Kaj meniš, da je najpomembneje, da se doseže največji učinek?Res je, popularni stili se v trenutni dobi spreminjajo zelo hitro, hkrati pa osnove ostajajo iste, na katere ogromno ljudi pozablja. Moje mnenje je, da je prvotno vprašanje, za kakšen projekt ali nastop sploh gre. Mislim, da koreografi pogosto pozabljajo oziroma poskušajo ‘sforsirati’ en stil oziroma en vzorec koreografij v različne projekte (tekmovanja, nastope, delavnice ...), kar je popolnoma napačno, saj bi morala biti vsaka točka prilagojena zahtevam različnih dogodkov. Za zgoraj omenjeni projekt so bili vsekakor najpomembnejši velikost gibov, usklajenost, energija in pa efekti/akrobacije. Maya Berović je v srbske medije lansirala novico o sodelovanju z Žigo in plesalci zelo bombastično. Koliko časa pa so trajale priprave, treningi itd.?Od začetka sodelovanja z Mayo do koncerta smo imeli natanko en mesec, da naredimo 17 točk, kar pomeni, da smo v dvorani preživeli vsak dan, brez izjem, od pet do sedem ur, zadnji teden pred koncertom v Areni, kjer smo imeli vaje in generalke, pa še več. ... Lidija Sotlar ... In ta čas med pripravami zate ni bil ravno vesel, saj se je poslovila tvoja babica, legendarna balerina Lidija Sotlar, ki je bila vedno tvoja velika podpornica, in verjetno si ji hvaležen za svojo kariero. Kako si doživljal ta čas?Zelo težko. Kot sem že napisal, hkrati sta se mi zgodili najboljša in najslabša stvar v mojem življenju. Ljudje, ki so izgubili tako pomembno osebo v življenju, si lahko predstavljajo … Lahko rečem le, da sem izjemno hvaležen plesalcem in pa ljudem, ki so mi pomagali pri projektu za tekoče delovanje procesa, brez kakršnekoli najmanjše težave med mojo nekajdnevno odsotnostjo. ... Vedno bo z nami, in zaupaj nam, kaj pripravljaš vnaprej, mogoče tudi nekaj, s čimer se ji boš poklonil?Glede na to, da se je to zgodilo med projektom in pa da je bil to največji projekt do zdaj, sem ga neposredno posvetil njej. Celoten namen in pa misel za projektom je bila babica. Vem, da je bila z menoj na odru celi dve uri in pol. ... polna Stark Arena v Beogradu ... Kaj meniš, kaj je tisto ključno, kar s svojim delom vnašaš v slovenski plesni prostor?Glede na to, da sem se iz tekem in poučevanja umaknil pred dvema letoma in pol, bi lahko rekel, da največ doprinesem profesionalni skupini plesalcev, katerih namen je živeti od plesa, z nastopi in projekti, kot je bil ta. ... Žiga se pripravlja na odhod v tujino. Srečno! (Vse fotografije: arhiv Žige Sotlarja) Ostajaš, dragi Žiga, v Sloveniji v baznem taboru ali širiš plesna krila kam v tujino?Žal ne, še vedno je odločitev Los Angeles, samo da sem si za premik vzel malo več časa, da bo vse stabilno in na mestu, tako kot mora biti, da lahko potem brez skrbi ostanem tam dlje časa. Zdi se mi, da ogromno nezrelih ljudi odhaja na silo v tujino, brez neke baze – kar posledično v veliki večini pomeni neuspeh in pa hitro vrnitev nazaj.Si imel ali še imaš hiphoperski vzdevek in nam ga zaupaš?Nisem in niti nimam. Lahko bi rekel samo Sotlar, ker me večino ljudi v plesnem svetu kliče tako, na kar sem seveda tudi ponosen.  Hvala in uspešno želim!
preberi več
Zvezdica Zaspanka v plesni izvedbi Balkan Dance Company
360°
Velenjska sobota bo nekaj posebnega. V Velenjskem kulturnem domu se bo ob 10.30 uri premierno odplesala pravljica Zvezdica Zaspanka, ki jo je napisal Fran Milčinski Ježek. V sklopu plesne platforme Balkan Dance Project sta Festival Velenje in Institut za umetničku igru Beograd s plesno dramatizacijo znane slovenske pravljice združila najboljše za najbolj iskreno in dojemljivo občinstvo: igro, ples, že skoraj ponarodelo vsebino in vrhunsko umetniško izvedbo. Mojca Majcen bo plesala Zvezdico Zaspanko. (Foto: Nemanja Mareš) O postavitvi in zakaj ravno ta pravljica, je razmišljala plesalka, koreografinja in pedagoginja Mojca Majcen: "Menim, da je kulturna vzgoja najmlajšega občinstva nujna, in če je gledališče igra (in to je!) in če je igra bistvena za razvoj otroka (in to je!), potem je enačba jasna: gledališče je potrebno za odraščanje! Ravno zato smo se v letošnjem letu odločili, da posvetimo Balkan dance najmlajšim in na ta način promoviramo plesno in gledališko umetnost." ... To bo že peta večja produkcija skupine Balkan Dance Project, katere predstave so gostovale na vseh večjih festivalih v Sloveniji, Srbiji, Bosni in Hercegovini, Črni Gori, Makedoniji ter na Hrvaškem. "Prav tako se mi zdi ključno, kar je tudi eden od ciljev Balkan Dance Projecta, izmenjava idej in energije. Zvezdico Zaspanko je tokrat postavila v plesni medij ekipa umetnikov iz Srbije, ki so se prvič spoznali s to pravljico. In tukaj je ta širina, ki jo nudi ta platforma (spoznavanje drugih kultur ...) Brezčasna zgodba o zvedavi zvezdici bo skozi slikovito kostumografijo in scenografijo v treh slikah sledila skritemu sporočilu vedno večne življenjske resnice, ki nosi obilico temeljnih človeških in družbenih vrednot, še kako pomembnih in aktualnih za današnji 'ponoreli' svet. Zvezdica Zaspanka se bo v plesni uprizoritvi tokrat soočala s kar nekaj situacijami in liki, ki jih v izvirni pravljici ni, kljub temu pa povzemajo njihovo bistvo. Od zvezdnatih prijatelji, ki to vedno niso, do zemeljskih cirkuških likov (opic, fakirja s kačo, bratov dvojčkov, klovnese, dvojnega človeka), ki mestoma utelešajo temačno plat človeške narave. Na svoji koži bo izkusila nevoščljivost, škodoželjnost in pohlep, izključenost in dvoličnost. Končna katarza, ki bo Zvezdici omogočila vrnitev domov, v tokratni interpretaciji ne bo prišla na dan samo kot posledica njenega dobrega in iskrenega srca, pač pa kot rezultat njenega poguma in močne volje, da se zoperstavi vsemu, za kar čuti, da je narobe, jo rani in ogroža. Za lažje razumevanje poteka dogodkov bo poskrbela tudi obilica komičnih in cirkuških vložkov. S projektom promoviramo vrhunsko plesno ustvarjalnost, vrednote humanizma, medkulturni dialog, medgeneracijsko sodelovanje ter vseživljenjsko čarobnost bivanja in igre." Balkan Dance Company s koreografom Aleksandrom Ilićem (levo) (foto: Nemanja Mareš) Pod koreografijo se podpisuje Aleksandar Ilić, režiser je Aleksandar Nikolić, poleg Mojce Majcen plešejo še Branko Mitrović, Nikola Pavlović, Miona Petrović in Jakša Filipovac ter Male zvezdice, plesalke Plesnega studia N (Ema Kadrić, Freja Kapfer Štorgelj, Ivana Lovrič, Noemi Lubej, Ema Ravnjak, Ria Rebec, Sofia Savić). Preostalo ekipo pa sestavljajo: kostumografinja Aleksandra Karović, scenografinja: Tanja Žiropađa, oblikovalec zvoka Stefan Petrović, mojster luči Davorin Štorgelj, strokovna sodelavka projekta Teodora Sujić, tehnična podpora: Dušan Polegek, Gregor Fidej in Rok Rednak ter ilustrator Peter Žagar. Srbska premiera se bo zgodila 17. decembra 2018 v Ustanovi Kulture Vuk Karadžić v Beogradu.
preberi več
Tekmovalni plesni vikend. Iliya Dobrev & Ana Mesec četrta; Stajanova delitev 46.−48. mesta.
360°
Ta vikend je bil za športne plesalce tekmovalen. V Usti nad Labem na Češkem, kjer se je pred časom odvijalo svetovno v disku, so parket športne dvorane Sluneta zavzeli plesalci, ki plešejo v čevljih za latin in standard. Devetinštirideseti plesni festival je ponudil lepo število tekmovanj, med njimi tudi evropski pokal v standardnih plesih za člane. Med devetnajstimi pari sta plesala tudi Iliya Dobrev in Ana Mesec, ki sta zasedla četrto mesto, za naš portal sta komentirala: "Zadovoljna sva tako s plesom kot z rezultatom. Tekma je bila lepo organizirana, imeli smo dovolj odmora med latin in standard rundami, kar je pri kombinacijskih tekmah kar redkost. Danes (v nedeljo, 4. 11., op. u.) pa pleševa tudi International standard, tako da imava pred sabo še en zanimiv dan." Iliya in Ana sta na nedeljski tekmi zasedla tretje mesto. Poleg njiju so plesali še Jure Bergant in Milana Chekanova, ki sta bila četrta, ter Akim Pekunov in Maša Kastelic, ki sta bila šesta. To tekmo je sodil tudi Blaž Pocajt, sicer trener vseh omenjenih parov. Podelitev na evropskem pokalu (foto: FB) V Sibiu v Romuniji pa se je odvijalo svetovno prvenstvo za mladince v standardnih plesih. Slovenske barve sta zastopala tretja z državnega prvenstva, brat in sestra Žan in Ana Stajan. Poleg njunega trenerja za standard, Mitje Novosela, je bila uradna spremljevalka para Natalija Banovič, ki je tudi njuna trenerka. Tokrat sta se Žan in Ana verjetno bolje počutila kot pred dobrim mesecem dni, ko ju je na svetovno prvenstvo v latinu spremljal Marko Vodnik, za katerega sta dejala, da je bil zanju "popoln tujec". Zasedla sta delitev 46. do 48. mesta, torej sta priplesala v drugo rundo. Natalija je prijazno komentirala njun nastop: "Tekma je bila organizirana tako, kot se za svetovno prvenstvo spodobi. Ana in Žan sta odplesala vsako rundo bolje. Glede na to, da je to njuno  prvo svetovno prvenstvo v standardnih plesih in da sta bila med manjšimi ter mlajšimi pari, saj je Žan star 13 let, smo z rezultatom zadovoljni. Zavedamo se, da je vedno lahko še bolje, zato so misli in treningi že usmerjeni na naslednje tekme in državno prvenstvo v standardnih plesih." Plesalo je 67 parov, glavni sodnik je bil Drago Šulek. Zmagala sta aktualna svetovna prvaka v latinu, Yaroslav Kiselev in Sofia Philipchuk iz Rusije. Žan in Ana Stajan s trenerjem Matijo Novoselom in uradno spremljevalko ter tudi trenerko Natalijo Banovič (foto: osebni arhiv Natalije Banovič) Prihodnji vikend se na svetovno prvenstvo v kombinaciji odpravljata Jure Bergant in Milana Chekanova, in sicer v Varšavo. To bo njun prvi nastop na svetovni kombinatorski tekmi. Lani sta Vladislav Kolesnikov in Naja Dolenc zasedla sedmo mesto in za las zgrešila finale. Leta 2016 nismo imeli plesnega para na tekmi, sta pa zato 2015 in 2014 slavila Miha Vodičar in Nadija Bičkova. Težka naloga čaka Jureta in Milano v soboto, 10. novembra.
preberi več
Predmetenje. Tempirana bomba današnjega časa
360°
Predmetenje/Thinging je naslov novega performansa, novega avtorskega izhoda performerja Jana Rozmana, premierno uprizorjenega 20. oktobra na odru Plesnega Teatra Ljubljana. Premieri so sledile še tri ponovitve, in sicer med 22. in 23. oktobrom. Predstavo sem si ogledala 23.oktobra ob 19. uri. Producent je Emanat, Zavod za razvoj in afirmacijo plesa in sodobnih umetnosti v koprodukciji s PTL. Predstava je nastala po konceptu ter v izvedbi Jana Rozmana, v dramaturgiji Julije Keren Turbahn in ob svetovanju k scenografiji ter odrski asistenci Dana Adlešiča, za oblikovanje svetlobe je bila zadolžena Urška Vohar. ... Avtor projekta Premetenje Jan Rozman (1991) je plesalec, performer in improvizator, ki se je z glede na svoje mladostne uspehe v svoji prvi fazi soočanja s plesnim in odrskim ustvarjanjem ter nagradami, dobljenimi na tekmovanju mladih ustvarjalcev Opus 1, plesna miniatura v organizaciji JSKD RS in pod mentorskim vodstvom Saše Lončar, pedagoginje ter umetniške vodje KD Qulenium, povsem logično odločil za drugo izobraževalno stopnjo na SVŠGL Umetniški gimnaziji za sodobni ples. Tudi v času svojega srednješolskega šolanja je še naprej izkazoval in nadgrajeval svojo nagnjenost k odrski satiri in komediji. Med poklicno študijsko nadgradnjo je na Zdravstveni fakulteti v Ljubljani pridobil diplomo fizioterapevta leta 2015, letos pa končal svoje magistrske študije na HZT v Berlinu v programu solo, ples, avtorstvo (MA SODA) s predstavo f(being). Danes deluje na neodvisni sceni med Ljubljano in Berlinom, posveča pa se vprašanju človekovega položaja v okolju in času, kar izkazuje tudi stvaritev na odru PTL, ki je nastajala v okvirih njegovega magistrskega študija v Berlinu, tematika pa ga je v tolikšni meri okupirala, da se je na novo ter raziskovalno loteva še v odrskem okviru. ... V gledališkem listu zapišejo, da se uprizoritev konceptualno in performativno naslanja na filozofsko idejo spekulativnega realizma, objektivno orientirane ontologije (OOO), kot temeljnega pojmovanja ter analiziranja osnovnega obstoja na polju medsebojnih relacij in združevanja, v smislu  biti skupaj v okviru vsega in z vsem. Kako stvarem pustiti, da so, je dramaturginja Julia Keren Turbahn naslovila svoj zapis o poteku ustvarjalnega procesa, medtem ko se ji je v samem procesu nastajanja predstave, kot zapiše, "v misel zajedla pesem skupine Beatles: Let it Be". Ko jo je pritegnila besedica "it", torej "ono" iz pesmi, ki jo je tudi vzela kot izhodišče svojega diskurza o predmetni animaciji. Zastavlja se vprašanje, kaj pravzaprav predstavlja aktivni in kaj pasivni del v odnosu človek-predmet: ali človek animira obstoječi predmet ali pač predmet človeka. Na odrski sceni so aktualna razglabljanja praktično in profesionalno uprizarjali, in še uprizarjajo v okviru lutkarskih gledališč, tudi v didaktičnih metodah, ko imajo otroci povsem neposreden in spontan odnos do predmetov in njihove uporabnosti.  ... Predstava se začne v dorečeni in vabljivi svetlobni iluziji, ki gledalca fascinira, tudi zmede, ko neposredno vstopa v sam odrski prostor, svoj sedež pa dobi na drugi strani dvorane tik ob steni. Tisto, kar ob vstopu najprej ugleda, je sedeči akt, obris hudomušno naravnanega akterja, ko prva iskriva misel prikliče v spomin Muzej voščenih figur Madame Tussauds. Nato sledi še zvito zakrit ter skoraj neviden Janov odhod, ko se v bliskovitem mimohodu zazna le njegov voščeni telesni lesk. Za trenutek zavlada tema, nato pa se v polnosti svetlobe ugledajo in razpoznajo vsakdanji predmeti, instalirani na prozorni plastiki ali polivinilni zaplati, sicer uporabni ali pač tudi ne, vsekakor pa dobrorazpoznavne vsebine današnjih tehnoloških smetišč. Performer Jan se sooča in skuša komunicirati z razstavljenimi predmeti, ko ob njih besediči ter celo razveje svoj naravni vokal, najbolj pa prepriča v igrivi gibalni strukturi z dolgo plastično cevjo, pozneje tudi z litrsko plastenko, napolnjeno z vodo, ki jo aktivira v vlogi zvestega poslušalca. V tem miniaturnem trenutku pristnega sodelovanja s predmetno obliko pa meni, da je sam optimist, vendar pa kljub temu ugotavlja, da je s tem svetom nekaj hudo narobe. V zaključek njegovih izrečenih misli pa njegov plastični soigralec slišno preizkusi zemeljsko privlačno moč, ali prosti pad z roba animacijske mize na plesna tla. ... Predmeti so hkrati tudi neposredni zvočni viri in polivinilna zaplata odigra vlogo ogrinjala, ko se ti prosto in slišno premikajo po njeni površini do prve ploske ravnine, kjer na novo obstojijo. Sledi še tehnološki vizualni ter svetlobni obliž hladne modrine prosojnih žarkov, usmerjenih v obstoječe predmete, ki nato pridobijo bleščeči lesk v smislu prazničnih lesketajočih se utripov, kar utrne še misel o elektronski nesnagi. ... Akter Jan Rozman pa prav ob koncu preseneti in domiselno poseže po odrski sceni, ko se neposredno umesti v prostor, namenjen gledišču, ter začne z odnašati petnajstih sedežev (toliko jih je bilo lahko razvrščenih vzdolž stene), gledalci pa se negotovo umikajo v preostali prostor ter stoje čakajo na končni programski izid. In se zgodi logični zaključek, ko sedeže skupaj z vso kramo na polivinil zaplati nagrmadi na novo odlagališče, odrsko smetišče, ter nato s poklonom in kančkom humorja podčrta konec uprizoritve.  ... Filozofska tematika, ki se jo je lotil Jan Rozman, ni ravno preprosta, tudi ne prav hvaležna v pomenu scenske impresije, še posebej, če se  v zadostni meri ne obvlada gledališkega medija, v smislu režije, govora in vokalne manipulacije. Dobi se vtis, da se pravzaprav sledi razvojni fazi uprizoritve, ki še ni dovolj dorečena in ne dovolj poglobljena, pač prehitro umeščena na gledališki oder.   Avtorski koncept Jana Rozmana v naslovu Predmetenje pa dokaj jasno izpostavi perečo temo našega časa, ki žal že kot tempirana bomba tik-taka na današnjih zemeljskih smetiščih in tehnoloških odlagališčih. Je dobrodošel uprizoritveni didaktični pristop k animaciji otrok in mladostnikov, saj jim nazorno razpira nova učna ter miselna obzorja, tudi bogati njihovo ustvarjalnost v možnih igrivih domislicah in pri praktični rabi predmetov. 
preberi več
Sharon Eyal. Novo veliko koreografsko ime našega časa
360°
V Gallusovi dvorani Cankarjevega doma Ljubljana je 16. oktobra stekla prva predstava iz cikla njihovega prestižnega abonmaja Veličastnih 7. Zgodila se je enourna plesna poema izraelske plesne skupine L-E-V v kreaciji Sharon Eyal in sokreaciji Gaia Beharja Ljubezen, poglavje 2. Koreografinja Sharon Eyel je osem let plesala pri skupini Batsheva Dance Company, delovala je tudi kot pridružena umetniška vodja, pozneje še  kot hišna koreografinja vse do leta 2012. Leto pozneje pa sta z dolgoletnim prijateljem in producentom Gaiem Beharjem ustanovila plesno skupino L-E-V. Skupini se je pridružil tudi skladatelj Orij Lichtik, vsi trije pa izoblikovali lastni umetniški slog. V predstavi nastopa pet do šest plesalcev, v Gallusovi dvorani jih je bilo pet: Gon Biran, Rebeca Hytting, Mariko Kakizaki, Leo Lerus in Keren Lurie Pardes. Predstava Ljubezen, poglavje 2 v koreografiji Sharon Eyal ter izvedbi izraelske plesne skupine L-E-V in ob živi tehno kulisi DJ-a Orija Lichtikaje  veliko umetniško presenečenje, ki gostuje na naši letošnji plesni sceni. Saj smo na velikem odru spremljali gnetljivo gibalno gibkost, živo formo telesne plastike, ki jo je koreografinja kompaktno zgnetla v svoji plesni pripovedi o življenju, tudi iztisnila obstoječo energijo današnjih osebnostnih stanj, iz telesnega celičnega spomina pa izvila vijugo gibalnega razvoja od nekoč pa do danes, žal tudi že tisto vtisnjeno prihodnje v izrisanih plesnih teksturah, ki kar živo odsevajo današnjo realnost ter brusijo čas robotike.  ... Plesna vizija Ljubezni, poglavje 2 se začne v poltemi, ko so vidne le silhuete, postavljene v poze, s počasnim udiranjem svetlob (luč Alon Cohen) se prebujajo tudi rahli premiki teles, najprej roke, pa noge, nagibi, vzgibi ... Dobi se vtis temno izrisanih kontur androidnih teles, oblečenih v preprosto kostumsko sivino, ki le s kakšno podrobnostjo opredli moški oziroma ženski telesni princip (kostumografija Odeli Arnold, Rebecca Hytting, Gon Biran). Močan glasbeni vdor povzroči opazni telesni šok, ko se telesa vidno bočijo, tako kot to počnejo primati, vendar brez presežkov moči, tudi se vzvratno lomijo ter močno krilijo z rokami, sčasoma pa v svoji razpotegnjeni formi vse bolj spominjajo na človeška obličja plemenskih poslikav; so ujetniki neznane nove situacije. V tej začetni fazi je vsak od njih petih še odseval samosvojo gibalno strukturo, tudi izpisal lastni  izpovedni plesni motiv, kar jih v teh trenutkih opredeljuje kot raznoliko bivalno skupino. Ob glasbeni odmevnosti in tonskih širinah se posamezniki vse bolj zbližujejo ter združujejo v skupino petih oseb, kot bi jih privlačila nevidna sila, novo nastala (slišna) psihoza. Od tu naprej se skupina fluidno pretaka po odru, je grupacija skupnih moč, tudi velikega registra gibalnih oblik, žal pa izgublja na barvitosti individualizma, ko tudi sij osebnostne kreativnosti z vsemi čustvenimi naboji nepovratno bledi. Skupna pot se začne v upognjenih držah težkih in sklonjenih glav, kot bi jih vodila nekakšna samosvoja telesna moč, gonilna sila preživetja, tista, ki poganja tudi krogotoke življenjskih energij. Glasba v svojih tonskih frekvencah stilizira njihova stanja, ki so lahko tudi lahkotna in spevna v južnoameriških ritmih, ko plesalec Leo oživi tovrstne vroče ritme, rahlo pa mu sledi še soplesalec, medtem ko ženski del skupine ostane precej nedotaknjen, prav hladen; so mogoče bolj travmatizirane ... Energije njihovega odrskega pohoda se dvigajo ter padajo, jasno pa se opredelijo v vojaški drži samozavestne hoje, ki v ritmu korakov in totalni usmerjenosti zrcali moč ter pomembnost, ki jo istega trenutka tudi skupina prepričljivo odseva. Zgodijo se še nenadna razprtja, skoraj razpad ujetih in nemočnih, pa še vzgibi borbenih nabojev, ki pa nimajo odzivnega učinka, saj boleče in brez nabojev letijo nekam v prazno in mimo. Medsebojni stiki so, in so oprijemljivi, vendar zgolj zavoljo samega dejstva fizične podpore, sicer pa osebnostno nedotakljivi.  ... In kje nastopi ali izstopi ta ljubezen, bi sledilo vprašanje. Očitno prehaja iz enega obdobja v neko drugo, v poglavje 2, ki se nam zdi tako tuje in  oddaljeno, čeprav ga zrcalijo že današnje zaslonske in vizualne zasvojenosti, ki v svojih frekvencah pospešujejo čas, ta pa nekam nevidno beži, tako kot tečejo karizmatični krogotoki plesne skupine L-E-V na sceni odra v umetniški viziji koreografinje Sharon Eyal; tudi se ne nehajo, vse dokler se ne izgubljajo v ugašanju luči in jih ne izloči spust gledališke zavese.  ... (foto: André Le Corre) Koreografinja Sharon Eyal je nedvomno novo veliko koreografsko ime našega časa, ki plesni slovar inovativno ter čitljivo izpisuje po sivini odra, je umetnica, ki v svoji novi umetniški uprizoritvi večplastno odslikava nove čase pojmovanja ljubezni, ko ljubezen izgublja moč rdeče vročice, v predstavi pa je praktično niti ni zaznati, ko ostane zapisana le še v naslovu kot neizrečeni spomin. Tudi ta spomin je avtorica ovila v tančico svoje poglobljene umetniške misli, ki jo lahko vsak po svoje (ne) boleče razgrinja, tudi bere v gibalnih izrisih telesnih stanj, ki zavibrirajo v celičnem spominu večnega življenjskega krogotoka. Navdušenje obiskovalcev je bilo slišno in vidno, tudi pogovori o predstavi so tekli še izven dvorane. Plesna predstava Ljubezen, poglavje 2 ustvarjalcev in soustvarjalcev L-E-V Dance Company pa se izkaže za vabljiv začetek abonmaja Veličastnih 7 v novi uprizoritveni sezoni  Cankarjevega doma Ljubljana.
preberi več
Najbolj komentirano
prikaži časovnico

360°

Nov 23, 2018
Grupo Corpo. Ko z Brazilci začutimo pristno ...
V Gallusovi dvorani Cankarjevega doma Ljubljana je znova navdušila brazilska plesna skupina Grupo Corpo, ki ...
(0)
Nov 19, 2018
Smrt v Benetkah. Dinamična koreografska ...
Mednarodno uveljavljena koreografinja Valentina Turcu je ena naših najproduktivnejših ...
(0)
Nov 18, 2018
V Paradi plesa. Nika Burazer, Maja Ocvirk in Živa ...
Kaj imajo skupnega današnje gostje Nika Burazer, Maja Ocvirk in Živa Horvat? Gotovo ...
(0)
Nov 14, 2018
Urban Marolt in Ana Zajc. Nisva le plesno ...
Urban Marolt in Ana Zajc, pozdravljena mladinska svetovna prvaka v hip-hopu. Preprosto, a komplicirano vprašanje. ...
(0)
Nov 11, 2018
Žiga Sotlar koreografiral mega koncert Maye ...
Žiga, pozdravljen, in če ne bi bilo družbenega omrežja Facebook, bi pravzaprav tvoj veliki met v Srbiji ostal ...
(0)
Nov 08, 2018
Zvezdica Zaspanka v plesni izvedbi Balkan Dance ...
Velenjska sobota bo nekaj posebnega. V Velenjskem kulturnem domu se bo ob 10.30 uri premierno odplesala pravljica ...
(0)
Nov 05, 2018
Tekmovalni plesni vikend. Iliya Dobrev & Ana Mesec ...
Ta vikend je bil za športne plesalce tekmovalen. V Usti nad Labem na Češkem, kjer se je pred časom ...
(0)
Nov 01, 2018
Predmetenje. Tempirana bomba današnjega časa
Predmetenje/Thinging je naslov novega performansa, novega avtorskega izhoda performerja Jana Rozmana, premierno ...
(0)
Oct 27, 2018
Sharon Eyal. Novo veliko koreografsko ime našega ...
V Gallusovi dvorani Cankarjevega doma Ljubljana je 16. oktobra stekla prva predstava iz cikla njihovega prestižnega ...
(0)
Oct 24, 2018
Začelo se je svetovno v hip hopu. PK Lukec in ...
V torek, 23. oktobra 2018, je v Kielcah na Poljskem potekal prvi dan svetovnega prvenstva v hip-hopu. Prvenstva se je ...
(0)
Oct 21, 2018
Poslovila se je Lidija Sotlar. Prva dama ...
Lidija Lipovž se je rodila 12. junija 1929 v Kruševcu, kamor je bil takrat iz Maribora premeščen ...
(0)
Oct 15, 2018
Plesni forum Celje že šestič navdušil ...
Singen je mesto v Nemčiji in že skoraj vsakoletno plesno potovanje, ki si ga privošči Plesni forum Celje ...
(0)