Janez Janša ne pozna osnov matematike

OddajP. J., dne 2014-01-18 ob 07:09:17

Še eden izmed zapisov, ki so nastali leta 2010 in ki opisuje stvarnost, ki se jo še presneto resnično živi danes v Sloveniji.

Začetek citata

V današnjem dnevniku RTV Slovenija (07.10.2010) so pokazali izjavo Janeza Janše, ki je namenil – roko na srce – kolikor toliko na mestu kritiko aktualni vladi, v kateri je predsednika vlade skoraj neposredno pozval k odstopu. Hkrati pa je pokazal, da tudi sam nima osnovnega znanja o tvarini, o kateri je govoril. V svojem govoru je namreč nizko gospodarsko rast izenačil s trošenjem, ki je večje od pridelanega.

Seveda omenjeni ni edini politik, ki se mu je zarekla takšna neumnost. Še več. Večkrat jo je mogoče slišati tudi od ekonomistov. Zato bomo skupaj poskusili račistiti nekaj mitov, s katerimi nam strežejo dotični v svojih medijskih nastopih. Matematika je namreč čist jezik, ki ne pozna različnih interpretacij.

Mit 1: Gospodarska rast je temelj zdravega gospodarstva. Nizka gospodarska rast pomeni gospodarsko krizo.

To je neumnost, ki jo je mogoče pogosto slišati. Da si bomo lažje predstavljali, si predstavljajmo podjetje za peko kruha. Recimo, da to podjetje oskrbuje osrednjo Slovenijo, torej kakih 450 tisoč prebivalcev. Takole čez palec to pomeni, da dnevno proizvedejo 150 tisoč štruc kruha, 150 ton. Letno to pomeni 54.750 ton. Sedaj pa vprašanje: ali je naša pekarna v krizi, če 5 let zapored proizvede in proda enako količino kruha?!?

Z drugega zornega kota, nekako naše vlade stremijo k 3% gospodarski rasti. V praksi to pomeni, da vsako leto naša pekarna proizvede za 3% več kruha, kakor leto poprej. Če to počne nekaj let, pride do tega, da po 23-ih letih proizvede dvakrat toliko kruha, kot ga je na začetku. Še drugo vprašanje: komu ga bo prodala?!?

Iz zgornjega primera je vidno, da odsotnost gospodarske rasti ne pomeni krize. Celo več – kaže se, da je gospodarska rast lahko celo vzrok za težave gospodarstva. A o tem malo kasneje.

Mit 2: Spodbujali bomo gospodarsko rast in razvoj malega gospodarstva je pogosta izjava politikov in podprta s strani ekonomistov

Če nadaljujemo sklepanje iz našega primera s pekarno, se je po 23-ih letih ob 3% gospodarski rasti proizvodnja kruha podvojila. Ker je ta kruh treba nekomu prodati, mora naša pekarna razširiti svoj trg. Tako po 23-ih letih pokriva iz začetnih 450 tisoč odjemalcev kar 900 tisoč le-teh. po 46-ih letih tako pokrije skoraj celotno Slovenijo, če naj vzdržuje takšno rast.

V praksi to pomeni, da se zapirajo druge pekarne, če hoče naša pekarna ves čas rasti, medtem ko slednja postaja edini igralec na trgu, torej popolni monopolist. Torej je ob zagovarjanju gospodarske rasti skregano z zdravo pametjo pričakovati, da se bo razvijalo malo gospodarstvo. Nasprotno, gospodarska rast neizbežno vodi v oligopole in v končni fazi limitira k absolutnemu monopolu edinega ponudnika.

Plastičen in praktičen primer tega je npr. skoraj popolno izginotje malih trgovin s špecerijo na račun rasti zgolj peščice trgovskih verig, ki v celoti obvladujejo trg in so zaradi oligopola cenovno že manj ugodne, kakor v časih omenjenih špecerij.

Mit 3: 3% gospodarsko rast pričakujemo v letu 2012

Oz. nekaj takega je bilo v zadnjem času večkrat izrečeno s strani vladnih pogajalcev v zvezi s stavko sindikatov. Kar je neumnost par excellence. No, morda jo kako posamično leto res lahko dosežemo, a v trajnostnem smislu lahko o tem le sanjamo. To pa zaradi lastnosti eksponentne funkcije (kar gospodarska rast v resnici je). Že zgoraj smo opazili, da operiramo s pojmom podvojitveni cikel in smo rekli, da je pri 3% rasti podvojitveni cikel približno 23 let. Do tega pridemo po formuli:

 Podvojitveni cikel =  ( ln2 / 0,03 ) let

Hudič pa se vedno skriva v podrobnostih. Pri naši  gospodarski rasti to pomeni, da posamezen cikel pomeni več proizvodnje/potrošnje, kakor je je bilo v vseh predhodnih ciklih skupaj. Torej v nekem trenutku pridemo do točke, ko dosežemo polovico razpoložljivega trga. In temu neizbežno sledi - zadnji cikel.

Praktičen primer tega je širitev Evropske Unije, ki ni nič drugega, kakor širitev trga, da bi gospodarsko lahko raslo. Vendar samo za nekaj let… Še pomnite tovariši? Od padca berlinskega zidu do današnjih dni je minilo  ravno nekje toliko let, kolikor traja en podvojitveni cikel pri omenjeni rasti. Težava je v tem, da bi za še en cikel potrebovali dvakrat toliko velik trg, ki pa ga preprosto ni več. Zgodbe je konec. Kriza kapitalizma in kriza demokracije? Nikakor ne. Zgolj računska napaka tistih, ki bi menda morali skrbeti za narodov blagor, pa za to nimajo dovolj znanja, niti volje.

Iz zgornjih treh primerčkov lahko vidimo, da je sistem, ki temelji na gospodarski rasti nevzdržen in se po naravi stvari mora sesuti.  Sistem  gospodarske rasti kot tak je rak rana in smrt vsakega gospodarstva. Kar pa ne pomeni ne krize, ne pomanjkanja, niti recesije. Pomeni zgolj to, da se gospodarstvo ustavi na neki točki proizvodnje/potrošnje. Težava je v tem, da si nekateri tega ne želijo, drugim je to slednje prav, politiki pa vse skupaj slepo udejanjajo, zato da od vsega skupaj poberejo kako drobtin(ic)o.

Najsi bo to g. Janez Janša, g. Borut Pahor, ali pa kak drug aparatčik, ki se veselo nastavlja kameram in stresa domislice v eter, vsi po vrsti si iz matematike zaslužijo cvek. Patetično pa izpade, ko eden drugemu očitajo napake – v tem primeru pač J.J. in obenem pokažejo, da njihova beseda ni vredna počenega groša, saj njihovo znanje ne dosega znanja povprečnega slovenskega maturanta. Narodu pa tako zgolj še preostane, da si po tisti ljudski, sodbo piše sam.

Konec citata

Za konec lako danes, leta 2014 še preverimo točnost zgornjih navedb in tako dokažemo ali ovržemo sklepanje po zdravi pameti. Po podatkih SURS-a lahko na njihovi spletni strani (SURS - gospodarska rast 2012) v "tabeli 2" ugotovimo, da je bila gospodarska rast negativna v vseh slovenskih regijah. Pričakovano in logično. Napovedi politikov so se torej po pričakovanjih izkazale za napačne.

» Janez Janša ne pozna osnov matematike My Office Team

if(cca.cookieAllowSocial()) { [removed](''); }

profileimage
Všeč mi je
2
Komentarji
24
Branko Gaber
0
Jan 23, 2014
Štulič, ne straši P.J-a. Udba slabi na svoji moči - baje.
#24
štulič ;)
0
Jan 23, 2014
P.J. respect! Vedno sem stavil na vizionarje!

Vendar, če boste tako nadaljevali, Jajo ne bo imel več nit' za burek, no.... in ne predstavljam si ga v trenirki, šuškasti, spljoh!? :/

(pa čuvaj se bello, hitro_hitro, ti naprtijo sovražno, emigrantsko dejavnostttt!)

V deželici kipi!

http://youtu.be/VCQWWx4tPTY

Avtomobili - Argentina - YouTube

Skupina Avtomobili.
#23
GRi SON
1
Jan 22, 2014
Sem se spomnil, ko nam je občina Šiška zabičala, da moramo za vsako ceno doseči zastavljeni plan (plan je bil izražen v tonah). Naš direktor, je bil hudo pregnan, ker je vedel da plana ne bomo dosegli, se je hitro spomnil kako. Za halo so bile naložene tirnice (kar nekaj ton), naroči je da je potrebno tirnice narezati na manjše kose ... in plan je bil tistikrat dosežen. :-)
#22
P. J.
1
Jan 22, 2014
Ja, fiasko. :-) Zelel sem sem se nasloniti na Fenicane - uradno nekako prve trgovce. Od kje se mi je prikradla Mavretanija, pa se mi se zdaj ne sanja. :-)

V "gospodarsko rast" skozi tisocletja se ne bomo pretirano spotikali, saj je v tej luci tezko osvetliti "gospodarstvo". Vsekakor pa npr. kolonizacija (ne samo zadnja) govori v prid temu, da se je na tem podrocju tudi nekaj dogajalo. S stevilkami pa bomo tukaj tezko prisli skozi. Tako, da ne morem reci, da gospodarska rast v zgodovini ni bila prisotna. Si pa upam postaviti tezo, da v predindustrijskih casih gospodarska rast ni dohitevala tehnoloskega napredka. Slednji je po mojem mnenju (ki pa ga lahko kdo tudi ovrze) bolj - ceprav ne izkljucno - sluzil minimiziranju vhodnih virov (predvsem cloveskega dela), kakor maksimizaciji produkta.

Se pa ne strinjam, da sta pojma gospodarska rast in inovacija tako tesno povezana. Gospodarska rast in BDP sta ekonomska kazalca, kar je dobro za ekonomijo, pa ni nujno dobro tudi za druzbo (cloveka). Sele ko poznamo parametre distribucije produkta, lahko sklepamo o kakovosti zivljenja posameznika (BDP po kupni moci).

Tudi sama definicija BDP-ja po besedah onih, ki so ta merila zasnovali, nima nikakrsne povezave z izboljsanjem ali poslabsanjem zivljenske ravni prebivalcev neke drzave. Torej gospodarska rast (kot derivat BDP-ja) ze po definiciji nima nikakrsnega vpliva na zivljenjski standard.

Inovacija na drugi strani pa pomeni v principu aplikacijo mini-maks nacela. Torej ob enakem vhodu zagotoviti vecji koncni produkt, ali pa za enak koncni produkt porabiti manj vhodnih parametrov. Inovativnost torej sama po sebi vpliva na kakovost zivljenja, ni pa posledica inovativnosti nujno rast. Lahko je tudi stagnacija gospodarstva ob varcevanju z viri. V obeh primerih pa pozitino vpliva na zivljenjski standard.
#21
Boziček B.
1
Jan 21, 2014
Še to da ne bo zvenelo kot da sem se prišel na tvoj blog le kregat ....
Oglasil sem se zato, ker si s svojo razlago problema eksponentne funkcije nehote raznim blogerskim "vsevedom" dal v roke neovrgljiv argument s katerim dokazujejo nujnost 'trajnostnega razvoja' po katerem se mora nujno gospodarska rast ustaviti ali celo zmanjšati na nek imaginarni "sonaravni" nivo.

Življenje je namreč prekompleksno, zato tako enostavne razlage ne zdržijo kritike. Človeštvo bi se že zdavnaj ustavilo (kot dokazuje tvoja razlaga) v svojem razvoju brez inoviranja vedno novih in novih izboljšav.
Zato, če hočemo živeti jutri bolje kot danes, moramo inovirati nekaj kar nas bo dvignilo nad današnje omejitve. Pa naj so te omejitve trg, energija, surovine, ..... (vstavi po želji).
#20
Boziček B.
1
Jan 21, 2014
Bom odgovoril s kontra-vprašanji :)

Torej "gospodarska rast" raste od kdaj? Od začetkov kapitalizma? Morda od industrijske revolucije?

V času cehov in obrtništva pa se gospodarska rast ni povečevala?
In od Mavretanije (domnevam, da si tu mislil na Mezopotamijo) do industrijske revolucije (cca. 5.000 let) se ni dogajalo nič na področju gospodarske rasti?


Če trdiš, da je bila gospodarska rast med točkama "mezopotamija" in "cehovsko-obrtniški pozni srednji vek" nična, potem nimava več kaj debatirat.

-----

Še enkrat:
trdim, da je gospodarska rast nujna, če hočemo izboljšati življenski standard. Druga zgodba pa je, kako je gospodarska rast sploh izvedljiva - posebej, če/ko dosežemo fizične omejitve trga o čemur si govoril v svoji razlagi na primeru pekarne.
#19
Biserka Kapo Kukman
0
Jan 21, 2014
Največ te lepe zdrave CELOTE, ko si imel dovolj časa za materialni in nematerialni del je ponujal socializem (tu ne mislim ravno ideološkega sistema, predvsem milsim našo družbeno izkušnjo, ki je bila realna, življenjska, ki pa smo ji pač tako rekli). Bilo je več časovnega ravnovesja, kar je podpiralo NARAVNI RED. Kapitalizem je eno samo iztirjanje, kaos in nered. Veliko je zunanje spedenane strukture pod katero TLI veliko kaosa notranjih polj. ČLOVEK NIMA ČASA ZA NIČ. Ko je vpet v delovni proces je to od jutra do sutra, kar ni zdravo in ne podpira zdravega življenja. Gospodarska rast gor in dol, statistika gor in dol, diagrami gor in dol...ko ni življenja, ni ničesar. Nekdo nas je zvlekel na spolzek teren.
#18
Biserka Kapo Kukman
0
Jan 21, 2014
Svet pri odločanjih nima ZRELE CELOTE.
#17
Biserka Kapo Kukman
0
Jan 21, 2014
Zame je gospodarska rast dejansko rast v količini in kvaliteti do stopnje, ko še ne škodujemo živemu svetu. Enormne količine produktov in hlastanje potrebujejo IZKORIŠČEVALCI. To niso naše dejanske potrebe. Duševno zdrav in zrel človek ne potrebuje veliko, da živi. Veliko več od naravnih potreb potrebuje neravnovesje, nezdravje, nezrelost...Tu so materialne potrebe vedno mašila za razvojne primanjkljaje. Zato je v tej krizi za nas tudi veliko plusa. Upam samo to, da ne bo ta plus preveč šel na račun živega sveta (beri ČLOVEKA). Vsaka škoda, ki se zgodi živemu svetu pomeni barabarstvo in nerazvoj. RAZVOJ JE, KO SE SINHRONIČNO RAZVIJATA MATERIALNI IN NEMATERIALNI SVET. Za razumevanje RAZVOJNE CELOTE je izjemno moteč denarni tok in zloraba moči. Če bomo šli "cu grunt" bomo šli skupaj. Tega naj se zlorabitelji zavedajo. Zame je življenjski standard SVOBODNA IZBIRA ZDRAVEGA ŽIVLJENJSKEGA SLOGA. To ni izbira bogat/reven, to je cel kup možnosti, lestvic in izbir.
#16
P. J.
0
Jan 20, 2014
Torej "zivljenjski standard" raste od kdaj? Od zacetkov kapitalizma? Morda od industrijske revolucije?

V casu cehov in obrtnistva pa se "zivljenjski standard" ni razvijal? In od Mavretanije do industrijske revolucije se ni dogajalo nic na tem podrocju. Svet se je zacel sele z industrijsko revolucijo?

Namig: inovativnost sicer priznavam kot kljucen pojem.

;-)
#15
Boziček B.
0
Jan 20, 2014
Človek bi še razumel, če takšen esej napiše nekdo, ki se zavzema za "trajnostni razvoj" (ob notoričnem dejstvu, da je sam plačan iz proračuna), ne pa nekdo, ki je zavoljo osebne stagnacije (beri ničelna gospodarska rast) celo emigriral med "gastarbajterje".
Sicer samim trditvam ni moč oporekati (razlaga posledic eksponentne funkcije za laike) toda vsa razlaga pade, ker izhaja iz zmotnih predpostavk.

Dejstvo št.1:
Sicer s stagnacijo (ničelno rastjo) ni nič narobe toda zavedati se moramo da je gospodarska rast = rast življenskega standarda. Če želimo jutri živeti bolje/bogatejše/.... potem je gospodarska rast nujna. Kako to doseči je druga zgodba, toda pri ničelni rasti ostajamo na istem standardu. to pa je nekaj kar razen redkih izjem nihče noče.


Dejstvo št. 2:
Diverzifikacija in inoviranje novih produktov/storitev je rešitev da ne zapademo v past fizičnega maksimuma kot ga opisuješ na primeru pekarne. Pekarna začne poleg kruha proizvajati še torte, .... računalnike, ... (vstavi po želji) in s tem ustvarja svojo rast. Preprosto z novimi produkti/storitvami se ustvari nove trge in tako naprej.


Dejstvo št.3:
Gospodarska rast je torej nujna, če hočemo bolje živeti. Rast pa lahko ustvarjamo na račun prevzemanja trga nekoga drugega (primer tvoje pekarne oziroma EU) in/ali z inoviranjem novih potreb (trgov). In ker nismo nek osamljen izoliran otok znotraj človeške skupnosti na tem planetu, se je potrebno zavedati, da četudi se mi gremo "trajnostni razvoje = ničelno rast" bodo narodi okrog nas težili k rasti. Zato se bo prej ali slej zgodilo, da izpademo iz "igre" in nas bodo drugi narodi dobesedno povozili.

In točno to se nam dogaja sedaj z gospodarkim upadanjem namesto rastjo. V zadnjih letih smo padli že za preko 15% glede na vrh 2008. Teh 15% so zapolnili drugi in njim se je življenje izboljšalo, mi pa drvimo v propad.

Zato je gospodarska rast nujna za preživetje. Slovenija mora generirati gospodarsko rast ali pa je ne bo. "Trajnost" pa moramo graditi na inovacijah namesto da se zapletamo v omejitve obstoječih trgov.
Skratka gre za preživetje in nič drugega. Alternative žal ni.





#14
Biserka Kapo Kukman
0
Jan 18, 2014
Branko, zanimivo.
#13
Branko Gaber
0
Jan 18, 2014
P.J. se pravi, da se obnašamo zelo podobno bakterijam, kar se kolektivne zavesti tiče.
#12
Biserka Kapo Kukman
0
Jan 18, 2014
Nekaj bi še tu izpostavila. Imamo izkušnjo s taborniki, skavti, vojska obvlada preživitvene strategije v naravi, gasilci...skratka, nisem vsega naštela. Vem, da tega ni tako malo. Tradicionalni način preživetja. Zakaj ljudem ne pomagamo s tem znanjem na državni ravni? Zakaj vrtimo neke prazne percepcije in obljube. Zakaj ne zagrabimo vse to, kar imamo. Menda ne bomo spraševali druge, ali nam bodo dovolili preživeti.
#11
Biserka Kapo Kukman
1
Jan 18, 2014
Človek se razvija disharmonično, enostransko...v prostoru imamo ogromno razvojnih zaviralcev. Energija in denarni tok bi morala sovpadati...potem je res vprašanje ali denar sploh potrebujemo. Zdaj trenutno ni prav za nobenega. Eni hlastajo za strukturo, drugi smo sterani v kot. Neravnovesje je enormno. Taki članki in debate mi pomagajo pri širjenju zavesti. Komaj sem dojela, kaj se nam je zgodilo v naši družbi. Kje je še razumevanje sveta? Velikih številk in velikega prostora sploh ne dojemam. Kaj šele različnega doživljanja časa? Tu razvojno potrebujemo še veliko HRANE. Pomiril me je Komat. Dejansko uživam v družinskem okolju. In na tej ravni tudi damo prispevek za boljši jutri. Cel čas sem čutila, da je ženski prispevek v resničnosti PREZRT. No, pri Komatu sem zasledila, da mu da pravo mesto. Dejansko imamo veliko dobrega gradbenega, družbenega materiala...moramo ga samo povezati na pravi način. Pa, saj smo včasih znali živeti. Samo pobrskajmo po spominu...Jaz sem res milsila, da sme neumna, da nič ne razumem in da ne znam živeti. Družbeni prostor me je zmedel. Ampak, zdaj sem že pri sebi.
#10
Marko Jezernik
2
Jan 18, 2014
Novinarji pa vse to obvladajo v nulo in veselo širijo "resnico" med ljudi!
#9
P. J.
2
Jan 18, 2014
Ja, se bolj je pa v praksi zanimiv ravno omenjeni problem kolonije bakterij (oz. ce se kdo spomni, proble imenovan "pet do dvanajstih"). V praksi gre nekako tako:

Imamo bakterijo v kozarcu (tegl'cu). Ta se, kot to bakterije pac pocno, deli (matematicno gledano - podvaja).

Ce tako razmisljamo, lahko predpostavimo, da bo kozarec nekoc poln (bakterij), toda... ce se nasa bakterija podvoji v enem dnevu, potem... je en dan pred tem, preden se je nas teg'lc napolnil, bilo se pol teg'lca prostora...

Nase bakterije so se soocile s problemom pomanjkanja prostora, tik preden ga je zmanjkalo. In tukaj tici odgovor na vprasanje, zakaj tako mnogo ljudi se ne opazi, da je problem perec. Ko bo vecina ljudi opazila da prostora (a.k.a. denarja, dobrin) zmanjkuje, po ze zdavnaj prepozno za "ukrepanje", saj se bodo problema zavedli sele "pet do dvanajstih".

Zato je "nasa" naloga, da ljudi osvescamo in osvestimo, saj se "dvanajst" presneto bliza.
#8
Branko Gaber
2
Jan 18, 2014
P.J. Vem. Jaz včasih koga, ko se pogovarjamo o družbenih epidemijah vprašam, kaj mislil, kolikšna je debelina, če list papirja prepogneš 50x. Odgovori so najrazličnejši, od debele knjige do telefonskega imenika, celo meter ali dva. Pravilen odgovor je razdalja med zemljo in soncem. In če prepogneš še enkrat je ... ??? :)
#7
P. J.
2
Jan 18, 2014
@Milena: ja, zadeli ste zebljico na glavico. Ker podjetja niso mogla nebrzdano rasti, so navidezne dobicke ustvarjale z varcevanjem. Slednje se je se najbolj odrazalo v varcevanju pri izplacilih plac. Ko se rast ustavi, se da s stevilkami prikazati zadeve (dobickonosnost) tudi na obraten nacin in sicer tako, da uvedemo pojem "prepolovitveni cikel", ki ima izredno podobne znacilnosti.
#6
P. J.
2
Jan 18, 2014
@Branko: Povod za zapis je bila doticna konkretna izjava v TV dnevniku. Zanimivo, da bi si danes tudi Bratuskova, ki ji gredo sicer stevilke zelo dobro od rok, brez zadrege prisluzila enak naslov. Celo bi mogel predpostaviti, da bi vecina parlamentarcev pogrnila na preprostem vprasanju:

Ali bi sprejeli zakon, da poslanska placa znasa ob nastopu funkcije 1,00 EUR in vsak mesec nato dvakrat vec?

Domnevam, da bi vecina zgrozeno odklonila, ceprav bi to v resnici pomenilo, da bi zadnji mesec mandata prejeli neverjetnih 140.737.488.355.328,00 EUR place, oz. bi ze po enem letu prisli nekako na "normalno poslansko placo".
#5
Pokaži več komentarjev
P. J.
P. J.
Objavil/a 2014-01-18 07:09:17 (Jan 18, 2014)
Starejša objava Novejša objava
» Janez Janša ne pozna osnov matematike My Office Team

if(cca.cookieAllowSocial()) { [removed](''); }

KATEGORIJE OBJAVE
ZADNJE OBJAVE
Služba v Hamburgu za 4200 EUR na mesec - Nastop dela takoj!
Religija je opij ljudstva (Teorijam zarote ob bok)
Kako zavrteti vrednosti iz podatkovne zbirke?
Izhod (Der Ausgang)
Ste avtoličar in iščete novo priložnost oz. službo?
Lepooki
ZADNJI KOMENTARJI
KATEGORIJE
IŠČI PO ARHIVU
junij 2019
PTSČPSN
12
3456789
10111213141516
17181920212223
24252627282930
Zapri predvajalnik
Prikaži seznam predvajanja
Prestavi predvajalnik
Povečaj