Pametovanje

OddajP. J., dne 2014-07-19 ob 22:00:13

Prijetna nežna sapica blaži zadušljivih 31 stopinj, ki v družbi vlažnosti ustvarijo pogoje, primerljive z onimi v turški savni. Hvala bogu, da sem na balkonu. Listje v krošnji starega javorja šelesti , ker se z njimi pograva veter in daje ravno toliko svežine, da v človeku še vedno tli volja do življenja.

V ustih zadržim vsak požirek mineralne vode in poslušam, kako mehurčki pokajo, medtem ko me nežno žgečkajo po jeziku. “Hvala bogu, da se je končno shladilo. Danes je bilo pa res naporno. Vročina se je poznala tudi na razpoloženju malčic,” začne žvrgoleti, medtem ko mi ponudi cigareto, nato pa nadaljuje: “Misliš, da midva postavljava nepotrebne zahteve malčicama?”

“Hvala,” ji odvrnem. “Kaj imaš v mislih?”

“Sprašujem se, ali bi bilo dovolj če bi znali zgolj povedati obnovo zgodbic, ki jih slišita. Povsem razumem razloge, zakaj je pomembno, da jih razumeta in sta zmožni o njih govoriti, sprašujem pa se, ali je res potrebno, da se naučita do pikice natančno vse ponoviti. Včasih se mi zdi, da sva krivična. Dekleti sta včasih zgolj z eno tretjino duha pri stvari in ne dajeta vtisa, da bi ju zanimala zgodba kot celota.”

“Kadar zaideva v te vode, se ustrašim, da si želiš najti napake v najinih pristopih,” se namuznem, zamišljeno puhnem oblaček dima v večerno zarjo in opazujem oblaček, kako se porazgubi v sapici. “Hitreje bova našla skupno stališče, če se izogneš zmešnjavi v vprašanjih.”

“Kako to misliš, Kakšna zmešnjava?” me presenečeno pogleda s tistim globokim pogledom, v katerega se človek kar potopi. Opazujem njene ustnice, po katerih z jezikom lovi pobeglo kapljico ledene kave, da se ji ne bi slučajno sprehodila navzdol v nedrja.

“V isti sapi želiš izvedeti, zakaj je dobro, da se deklici učita obrazce na pamet, kakor tudi zakaj jaz mislim, da je dobro da se jih učita in zakaj vztrajam, dokler naloga ni opravljena. Osredotočaš se na to, da sta sem ter tja užaljeni in užaloščeni, ker nisem tako zlahka zadovoljen s približki in nista vedno nagrajeni, čeprav je to po mojem mnenju pravično, saj je gre za to, da bi nekaj mogli storiti, a tega nista storili. Se strinjaš z menoj, da moreva učenja na potomce predajati kot neskvarjena zgolj tako, da jih predava v njihovi čisti obliki, brez zadržkov, ki izhajajo iz najinih lastnih interpretacij? Se strinjaš, da zgolj nekvarna učenja morejo pripomoči k čisti resnici in da je slednja edini orientir, ki nama je navoljo iz pradvanine?”

“To je pa čisto res,” se mi nasmehne in poželjivo našobi ustnice in jih nastavi tako, da - tokrat moj - latte machiato zgolj nežno spolzi čeznje in jezik in tako izpolni usta z aromo. 

“Torej oba veva, da je cilj pripraviti dekleti do tega, da bosta zmožni prepoznavati in odkrivati tudi neznano, skrivnostno naravo stvari, da bi jih uzrli takšne kot so?”

“Seveda.”

“In če bi se kdo lotil in posnel dokumentarne oddaje v katerih bi pojasnil vse te skrivnosti narave, bi prenehale biti skrivnosti, mar ne? Ideje bi tako zreducirali zgolj na gola dejstva, do katerih bi se mogli tako ali drugače po lastni presoji opredeljevati, mar ne?”

“Seveda. Ampak... Saj ni treba, da jih kdo posname.”

“Ne? Toda kako naj potem ohranimo spomin nanje?”

“Oh!” so se ji zasvetile očke na obrazu, tako, čisto pritajeno, kakor prve zvezdice, ki jih je bilo moč opaziti na večernjem nebu. “Učita se torej obrazcev in razmerij in ne golih dejstev, seveda. In tako prepoznavata napake ena pri drugi in se po potrebi popravljata in opominjata. In na enak način bosta tudi oni dve s pomočjo enakih obrazcev vse to prenašali tudi naprej. Zvito."

Malo se je zamislila in z očmi sletila dimu cigarete, ki se je dvigal proti nebu. "Mar ne bi bilo dovolj, če bi zgolj nekatere naučili na takšen način – one, ki že od malih nog kažejo dobre zmožnosti pomnenja? Bilo bi veliko lažje, se ti ne zdi?”

“Dobra stran vedenja je, da omogoča obvladovanje nepredvidenih situacij. Če bi zgolj nekateri bili seznanjeni z obrazci za pot k resnici, bi bili favorizirani in bi kmalu nadvladali ostale, saj favorizovanje izbrancev vedno vodi k lenobi, nevednosti in zablodi, mar ne?”

“Da bi to preprečili, bi lahko določili nekakšne nadzornike, ki bi bdeli nad tem, da se ne pokvarijo,” je ponosno izrekla in me izzivalno pogledala, da sem začutil ono prijetno ščemenje v trebuhu, ki spominja na nežno žgečkanje metuljevih kril.

“In za to boš uporabila one, ki ne poznajo obrazcev in konceptov? Kako bodo pa sploh prepoznali referenčni okvir?”

Tokrat se je nasmejala na široko. “Mislim da imamo dovolj praktičnih izkušenj, kako to 'zgleda. Imaš prav. Ampak, sem ter tja, ko si res ne moreta zapomniti, bi pa lahko naredila izjemo. Saj zaradi tega se pa ne bo porušil svet."

“Ti pa ja bolje od mene veš, da lahko eno slabo jajce pokvari celo omleto. Čovek ki ne more uskladiti vseh tokov misli v svojih možganih bo zlahka zapadel manipulaciji. Tu ne gre za vprašanje intelekta. Bolj je posredi prepoznavanje indiferentnosti, lenobe in sebičnosti in soočenje z njimi na vseh ravneh. Popustljivost ne bi k ničemur pripomogla. Imela bi podobne učinke, kot ga ima pokvarjen kvas na testo”

“Ampak, saj bosta večino tako ali tako pozabili.”

“Seveda bosta. Tudi ti mi ne znaš zdaj dati rešitve neke kvadratne enačbe, ali izstreliti glavnega mesta Kirgizije. Čeprav sva se oba to nekoč učila, sva do danes vse pozabila. Toda šla sva skozi mentalni trening. Če ti kdo reče, da lahko kvadratno enačbo rešiš z navadnim kalkulatorjem, boš vedela da to ne gre, tudi te ne more nihče naplahtati, da Ukrajina meji na Kitajsko, niti da hokus-pokus pomeni Cezar je živ. Enako je pri njima. Misli, ki jih bosta pozabili niso nikakor izgubljene, temveč ju bodo oblikovale skozi čas, kakor so nekoč naju in jih danes midva prenašava nanje, čez leta pa bodo one na svoje otroke. In tako bo žarek resnice korak za korakom, a vztrajno vseskozi prodiral v naše in njihove svetove”

Podal sem ji prižgano cigareto. “Hvala,” mi odvrne. “Lepo se je pogovarjati tako pod zvezdami. In priznam, da mi je ljubo, ko mi prižgeš cigareto,” se je zahihitala in dim ponovno poplaknila z žametnim macchiatom iz mojega kozarca.

profileimage
Všeč mi je
3
Komentarji
6
M. H.
1
Jul 28, 2014
Kakopak, se strinjam s tabo P. J., bogastvo štejem v drobnih rečeh, tudi izkušnje so prišle postopoma. Le pogumno svojim novim izkušnjam naproti, vsekakor se ti bo obrestovalo, le ne pozabi jih naplastiti in se iz njih kaj naučiti, tako si boš obogatil življenje do zvrhane mere.
#6
P. J.
1
Jul 28, 2014
Marija, izkusnje nas bogatijo. Torej si bogata zenska. Jaz si jih sele nabiram. Kdo ve, kako mi jo bo se zagodlo zivljenje. ;-)
#5
M. H.
3
Jul 27, 2014
Nekaj izkušenj z vzgojo otrok imam, nekaj izkušenj z dialogi tudi, nekaj izkušenj z besedico "rad imeti", ki jo poskušam jemati v prvi osebi, nekaj izkušenj imam tudi s klepeti ob srkanju penine, nimam pa cigaretnih izkušenj, kar pa ni pomembno, saj sem ti želela povedati le, kako mi je všeč tvoj naslov, ker tale besedica mnogokrat domuje v mojem izrazoslovju. No, vidiš, zdaj pa že pametujem!
#4
P. J.
1
Jul 22, 2014
Romano, tezko bi se kaj dodal k tvojemu komentarju. Zato morda zgolj novo razmisljanje. ;-)

http://www.publishwall.si/outsider/post/107016/baklava

Baklava

Modro nebo, na katerem se poigravajo redki beli oblački in nagajivi opoldanski sončni žarki, ki vodo pod menoj naredi bi
#3
Romano Rajkov
2
Jul 20, 2014
Nenehno razmišljanje o tem, kaj še storiti, da otroku razsvetlimo pogled na življenje, znanje in napolniti duha z lepimi navadami.

So stvari, pri katerih ne potrebujemo dajati napotkov, ker jih otroci samoumevno zelo dobro spremljajo. Prav vidva sta to skrb prepustila svojim že utečenim ljubkim obnašanjem, v medsebojnem pogovoru, muzanju. Dajeta jima lepe in zdrave napotke s svojim obnašanjem, kretjami, kjer lahko svobodno začutita pripadnost in veliko ljubezen, pod okriljem, kjer vlada ljubezen in skrb.

Menim pa, da se vsepreveč obremenjujeta s svojim razmišljanjem, kako sooblikovati otroke, da bodo v inteligentnosti nad povprečjem drugih, njihovih vrstnikov. Morda se v danem trenutku tega, ni sama ne zavedata, da pričakujeta od nju morda preveč.?
Otroci so zelo dojemljivi, že tako sami preveč razmišljajo, raziskujejo ta svet, navade ljudi, njih obnašanje in njihovi možgani so v nenehni preži dojemanj. V njihovih glavicah se porajajo razna vprašanja, katera izpostavita tudi drugje, pri svojih vrstnikih, učiteljih in pri vama v želji po pametnem pogovoru in napotkih.

Vajina naloge in vloge staršev pa so, naloge vzgojitelja, da jih usmerjata na prava pota, znanja si bodo pridobile v šolah, kaj malega tudi pri vama. Pomembno je v kakšnem duhu otroka pripravljamo na življenje, le to širimo skozi ljubezen, ki jo premoremo včasih nadpovprečno, ker svoje otroke zelo ljubimo. Prav je, da pozorno spremljamo njihova hotenja in obnašanje, da ne izkrenejo iz utečenih in pravih poti.

Potrebno jih je naučiti spoštovanja do sebe, do drugih, ljubiti, najbolj sami sebe in potem tudi druge. Naj se doma naučijo človeških vrednot, ker jih je v današnji družbi težko najti, vse to pa je vajino starševsko poslanstvo, ki ga preko svojih lepih manir prenašata nanje.

Kolikor pa sem te imel moč spoznati preko raznih prispevkov in komentarjev, mi je dovolj jasno, da je v vaši družini dovolj ljubezni in zdrave harmonije za zdravo izoblikovanje otroka, ki je v razvoju in nenehnem raziskovanju...
#2
Klavdija Hiti
1
Jul 20, 2014
<3 ja je videti, da je vmes ljubezen.
#1
P. J.
P. J.
Objavil/a 2014-07-19 22:00:13 (Jul 19, 2014)
Starejša objava Novejša objava
KATEGORIJE OBJAVE
ZADNJE OBJAVE
Služba v Hamburgu za 4200 EUR na mesec - Nastop dela takoj!
Religija je opij ljudstva (Teorijam zarote ob bok)
Kako zavrteti vrednosti iz podatkovne zbirke?
Izhod (Der Ausgang)
Ste avtoličar in iščete novo priložnost oz. službo?
Lepooki
ZADNJI KOMENTARJI
KATEGORIJE
IŠČI PO ARHIVU
junij 2019
PTSČPSN
12
3456789
10111213141516
17181920212223
24252627282930
Zapri predvajalnik
Prikaži seznam predvajanja
Prestavi predvajalnik
Povečaj